anaconda

Jaz osebno verjamem v veliko stvari, razen v astrologijo. Ne zavračam jo popolnoma in še vedno si puščam odprta vrata, a vseeno, ne verjamem vanjo. imam nekaj osebnih horoskopov, pa nobeden ne velja zame. Opisujejo neko drugo osebo, ne mene. to govorim o našem klasičnem horoskopu, kar se tiče indijskega ali majskega, ali katerega drugega, ga pa ne poznam dovolj, da bi karkoli komentirala. Dejansko, želela bi, da mi razložite, kaj je sploh poanta osebnih horoskopov in roko na srce, ali se v njih najdete.

Tud jaz ga nosim sedaj že nekaj časa in mi je bol všeč srebern. Ne vem, mogoče zato, ker mi je tud na sploh srebo bolj všeč od zlata. Sem pa nekje zasledila, da će ga nosiš na levi roki, privabljaš bolj materialne stvari, če pa na desni pa bolj duhovne.

Smrt in dogajanje po njej je že druga tema. vseeno pa sem prepričana, da ko je čas, je čas. Mogoče se lahko še nekdo, ki je na smrtni postelji, nekaj časa bori z njo, a tudi njemu zmanjka moči in nič ne pridobil. Smrt nam je zapisana v zvezdah. nekdo bo padel sredi ceste in obležal, nekdo bo imel težko prometno nesrečo in bo preživel. Zakaj, če ni usode?

Pa še eno ugibanje, glede kart, ki jih mečeš. Da boš diplomirala, boš morala vložiti še kar nekaj časa in miselnega napora. Prav tako, se boš morala nekoliko potruditi glede zaposlitve. na delovnem mestu pa boš spoznala pravo osebo za tvoje življenje. Pa ne me sedaj za besedo jemat. Ker življenje je v tvojih rokah. In tisti ta pravi ti ne gine. Si pa še mlada in vse življenje je še pred tabo. Ne želi si, da bi prehitro srečala ta pravega, ker ga boš pol morala celo življenje gledat. Raje še pojdi ven, ga žuri in uživaj življenje. Pa veliko sreče.

Sedaj v večino trgovinah, dobiš zraven ciganskih kart, tudi njihovo razlago, ki moram priznati, da je dobra, enostavna. Drugače pa je tudi ena slovenska spletna stran. Lahko greš na www.nenavadno.com in potem od tam naprej, ali pa kar direkta na kartomantika.com. Pa boš mislim, da našla še kaj zanimivega.

Usoda ali ne usoda, to je sedaj vprašanje Gotovo imamo določene smernice začrtane v življenju, a končna beseda je vseeno v naših rokah. A vseeno mislim, da določene stvari so pa postavljene tam, ne glede na katero pot si se podal skozi življenje. In če sta si dve osebi usojeni, se bosta srečali. A še vseeno je v njunih rokah, kaj bosta storil, takrat, ko se bosta srečali. Tudi smrt nam je usojena. Ko nam je usojeno bomo umrli, pa naj se še tako branimo.

Telepatija obstaja, pa čeprav bi jo marsikdo prav rad zanikal. Kaj bi pa bilo, če bi lahko drug drugemu brali misli? Čudovit svet, ker si nihče ne bi več upal kaj slabega misliti.

Sicer pa na splošno ne verjamem v moč nekih predmetov... Po moje je vsa moč v našem prepričanju, v umu... -------------------- Tamara Se popolnoma strinjam s tabo

ta je pa kruta. a ni videl, da mu ne bo uspelo?

Nisem vegetrjanka, ampak ne jem mesa in ne mesnih izdelkov. Eni čokoladi, bi se pa težko uprla. Da pa za otroke ne bi bilo zdravo, da ne jedo mesa? Nobeno pretiravanje ni dobro. Tudi z vegetrjanstvom. Dejstvo pa je, da veliko otrok odrašča in so zrdravi in ne jedo mesa. Saj tako ali tako živimo v okolju, ko se vsi zastrupljamo z vseh strani. KAj pa starši, ki kadijo v sobah, kjer se nahajajo njihovi dojenčki in otroci? To pa je zdravo? Tanka je linija med tema dvema pojmoma. a vseeno, se mora vsak odločiti zase, tud otroci.

meje ni, je le sredina. Prav je, da se denar delita, vendar je vseeno prav, da ga ima vsak nekaj zase. Neka neodvisnost mora biti, da ni treba prosit za soglasje, če hoče človek nekaj kupiti. Po dugi strani, mi gre pa na bruhanje, ko si ljudje sposodijo od partnerja in mu potem vračajo. No, to pol že ni partner. Če greta po mestu in je enemu nekaj všeč, pa nima dost denarja s sabo, naj drugi plača, brez potrebe po vrtitvi. Ker se bo slej kot prej tud obratno naredilo. Ne vem, če je komu kaj jasno, kaj sem napisala, a vseeno, demokracija mora bit. Tud pri denarju.

Najbolj uživam, če pošiljam pisma sreče tistim, ki jih ne maram, ali pa osebi, ki mi ga je poslala.

Pomagaj si in Bog ti pomagal.

Jaz bi pa rekla tako. Ta, ki si ga želiš, ni pravi zate. Mogoče kot prijatelj, kaj drugega pa ne. Tisti pravi te še čaka, ga še ne pozanš (duhovnik), vendar bo nosil uniformo. Lahko je policaj, gasilec, zdravnik, poštar,.... Lahko pa se tudi motim, ker vsak je svoje sreče kovač in lahko življenje zasuka v svojo smer. srečno.