Helena

Draga Morana! Meni je prav všeč naslednji verz, ki je nekako v sozvočju s tvojo mislijo. Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. Tudi sama imam rada sonce, kot simbol življenja, moči, vere, upanja..., pa čeprav me je ravno v soboto tako opeklo, da sem bila čisto rdeča... Kadar je premočno, ga raje opazujem izpod sence in klobučka, ki ga nosim na glavi, da zaščitim občutljivo kožo na obrazu. Kljub vsemu ga imam rada!!! icon_smile.gif Elena

quote:Podale so si roke in se združile.Dež je nadaljeval: »Od sedaj naprej, kadar bo deževalo, se bo vsaka od vas raztegnila čez nebo v veličasten obok v znak, da lahko živite v miru. Mavrica je znak upanja za jutri« In tako se, kadarkoli dež umije svet, pojavi mavrica na nebu, ki nas opozori, da moramo ceniti eden drugega. Kako lepa misel FREE!!!icon_smile.gif Meni se zdi tale LUNIN NET kot mavrica. icon_smile.gif icon_smile.gif icon_smile_blush.gif icon_smile_tongue.gif icon_smile_wink.gif icon_smile.gif icon_smile.gif icon_smile_dissapprove.gif icon_smile_blackeye.gif icon_smile_sad.gif icon_smile_question.gif icon_smile.gif icon_smile.gif JE!!! Vse barve se pojavljajo tukaj in kot celota delujejo kot ena čudovita mavrica. Koliko različnih besed, misli, mnenj se pojavlja tukaj in vsaka v drugačnem barvnem odtenku, vsaka oddaja prav tako kot barve svojo vibracijo in skupaj tvorijo čudovito harmonično celoto. Sicer pa bi lahko zase rekla, da sem mavrični človek. V omari imam oblačila različnih barv, od bele, drap, vijolične, svetlo-modre, indigo, zelene, oranžne, rumene, rdeče, sivo-srebrne, rjave in črne. prav tako tudi torbice in čeveljce, ter ostale modne dodatke. Rada sem barvno usklajena, barvo pa izberem čisto intuitivno zjutraj, ko se zbudim. Zadnje čase rada posegam po vijolični, beli kovinsko-sivi in sinje-modri, ter pastelnih barvah, saj je poletje. Vsak letni čas malo drugače in čisto odvisno od razpoloženja. Mavričen pozdrav! Elena

Draga Teja! Hvala ti!!! Elena

Draga AFRODITA, ADMIN in MARSA! Citiram Administratorja: "Kadar si nečesa res želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti želja uresničila." P. Coelho Po (imenitnem) predlogu Afrodite sva dodala Forum Zlata ribica, kamor lahko oddamo pozitivno energijo, ki se bo transformirala in materializirala v izpolnitev želje - če bo seveda naša želja dobra za nas in z njeno uresničitvijo ne bo nikomur škodovano...." icon_smile.gif icon_smile.gif icon_smile.gif Hvala za Zlato ribico, ki izpolnjuje naše želje in upanja icon_smile.gif icon_smile.gif icon_smile.gif ELENA

Draga Zlata Ribica! Hvala za uslišano željo, ki sem jo zapisala 6. 5. ********************************** Tokrat te spet PROSIM in SRČNO ŽELIM, da bi fantovemu očetu stala ob strani, saj je imel danes zelo težko operacijo in ima hude bolečine. Prosim pomagaj mu, da ne bo trpel in da se bo pozdravil, da so mu bolezen oziroma bolečo rano zavekomaj izrezali. Čudovit človek je, jutri oziroma že danes, 18. julija, ima 56. rojstni dan in NAJ BO moja in SRČNA ŽELJA mojega najdražjega Jerneja, predvem pa želja njegove mame, da se njenemu možu povrne zdravje nazaj, USLIŠANA. Nemočna sem, a hkrati lahko z molitvijo naredim največ zanj, kar v tem trenutku lahko. Prosim, da bi mu bila današnja noč lahka in da bi mirno spal in se zjutraj zbudil v nov dan, poln volje in upanja ter vere, da je življenje lahko zanj tudi kaj več kot ena sama bolečina. Vem, da me boš ponovno presenetila in hvaležna sem ti!

icon_smile_sleepy.gif icon_smile_sad.gif icon_smile_blackeye.gif !!! Mislim, da to vsi občutimo, vsak na svoj način. icon_smile_question.gif Kaj narediti? Prenašati voljno in s pokončno držo, predvsem pa verjeti vase in se ne obremenjevati z okoljem. Retrogradni, če se ne motim, transpersonalni planeti Uran, Pluton in Neptun nam ne dajo "dihat". Vse mine, pa bo tudi to. Umiriti se in iti vase, v naravo, se sprostiti in pustiti težke stvari z naših ramen, če se da. Tako jaz zdravim podobne simptome, ki jih opisujete. Moram reči, da gre! icon_smile.gif Vse lepo želim in se pridružujem naši skupni želji in vem, da bo uslišana slej kot prej!!! Elena

Citiram tvoje besede POKOWC: "... Zdaj je Sonce v Raku - zdaj bo teh občutljivejših reakcij več - s tem ni nič narobe. ..." Prav imaš, sem danes izkusila na lastni koži, sprejmem to, se ne obremenjujem, pustim času, da to reši, sploh se čustveno ne odzivam, kar bi lahko, sploh ne grem na varianto ZOB ZA ZOB. Na miren način se lahko rešijo stvari in z medsebojno komunikacijo. Vem, da je čustveno ranjen in da je pod pritiskom razumem ga. Vse je v bistvu kot igra , pri kateri so nujno potrebni zaupanje, voljnost in potrpežljivost . Verjamem in zaupam v to, saj zaupam vase in v njega! Elena

Teja in Marsa in vsi, ki tole berete! Tudi jaz sem prebrala obe omenjeni knigi. Preprosti, a tako čudovito lepi... Kot Mali princ!!! icon_smile.gif Polno sončka vam želim! Elena

Astroteam! Citiram tvoje misli: "...Kot lahko vidim, se nekateri obremenjujejo z stvarmi, katere nimajo bistvenega pomena za življenje v dvoje, šola, bodisi dveletna ali pa kakšna višja. So partnerji brez vsake izobrazbe, pa se z tem ne obremenjujejo..." Vsak človek se obremenjuje s tistimi stvari oziroma jih predeluje, na področju katerih potrebuje življenjsko izkušnjo iz katere se lahko nekaj nauči, v nasprotnem primeru pa jo ponavlja,... Če si bral Božjo okrožnico, ki si mi jo sam poslal in je res čudovita, potem ti je jasno, da vsak človek rabi svoje izkušnje in vsak človek nosi tako težak križ kot ga zmore nositi. Mogoče se tebi zdi, oz. si prepričan, da je tvoj zelo težak in krut, moj pa smešno lahak, vendar pravim, da je bistvo očem nevidno. Vidiš ga, če gledaš s srcem, sočutjem in empatijo (Mali princ). icon_smile.gifVse lepo ti želim in srečno z mislijo, da vsaka težava enkrat preneha biti to, kar se nam zdi oz. boli, in da tudi zate sije sonce!icon_smile.gif Elena

Hvala Teja! Veš, tudi sama sem prišla do zaključka, da je to pač njegova pot. Imaš prav. Tvoje besede so mi dale še dodatno potrditev, saj sem se odločila, da pustim stvari take kot so. Finančno sem pomagala, sedaj pa so prihranki pošli, sedaj sem sama v finančnih težavah, kljub dvema diplomama iz ekonomije, res, papir ni vse, je samo VSTOPNICA. Tako sedaj tudi sama iščem dodatno zaposlitev, da se izkopljem iz minusa. Vem, da mi bo uspelo. Elena

Andrej! Imaš prav! Oba sva ranljiva pri denarju. Hvala za tvoje razmišlanje! Vse lepo ti želim! Elena

Franci! Verjamem, da ti bo uspelo!!! Elena

EL NINO! Citiram: "Bom poizkusal postaviti teorijo 4 elementov. Clovek potrebuje 4 stvari: Vodo-Ljubezen Ogenj-Sreco Zrak-Pamet Zemlja-Denar predvidevam, da ce mu v horoskopu povsem manjka katerikoli med temi elementi, ni nikoli srecen. Aries-Libra-Scorpio" Torej: imam sonce v OVNU - sreča, ascendent v RAKU - večna ljubezen, luno v DVOJČKIH - faks sem naredila uspešno, merkur, venero, mars v BIKU - dnarja pa imam tudi za sproti, severni lunin vozel v RIBAH - lunin net mi je zelo všeč, katerega avtorica je tudi Marsa in je riba s škorpijonom, kar že vemo. Poleg tega pa je tudi moja prijateljica iz študentskih let RIBA s ŠKORPIJONOM, isto je tudi študentka, ki dela v naši firmi in je res pravi sonček. Kar nekaj pomembnih oseb v mojem življenju je škorpijonov, ali pa je to njihov ascendent. Zanimivo, kajne? EL NINO! Tvoja teorija na mojem primeru drži in mi je všeč. Elena

Teja! Pri nas je zanimivo: Od najstarejšega do najmlajše OVEN - OČE TEHTNICA - MAMA OVEN - JAZ, (VODNAR - MOJ FANT) VODNAR - BRAT OVEN - BRAT DVOJČEK - SESTRA. 3 ovni in vsa tri zračna znamenja in moj fant spet ZRAK. Mimogrede še to: očetov oče - OVEN ali BIK (20.4.), babica - VODNAR, mamin oče - VODNAR, babica - BIK. Še pika na i - brat, babica in dedek, ki so vodnarji imajo na isti dan rojstni dan. Kaj pa to pomeni? Elena

Dejstvo je, da sem ga sprejela, ne zaradi izobrazbe, ampak, ker je čudovit in čuteč človek, ki me razume in me sprejema in s katerim se lahko pogovorim o vsem. Jasno mi je povedal, da SAM HOČE to, češ, da se samo od zraka ne da živet ter se nasmejal rekoč: "Živi se od para!" icon_smile_wink.gif Elena

Andrej in Marsa! Citiram Andreja: "...Praviš da si ga sprejela v istem stavku pa poveš da bi mu pomagala končati šolo. Mogoče je tvoja lekcija prav brezpogojno sprejemanje. Ne oziraj se na eksistenco glej samo na brezpogojno sprejemanje. Ko boš dosegla to bodo ostale stvari stekle same in po pomoč bo že prišel sam če jo bo potreboval..." Tako sem se že odločila pred časom, vendar je prišel sam po pomoč, vzela sem 1 teden dopusta v službi, z namenom, da ga bom učila. Vendar... Rezultat: dopust je bil enkraten, predelala pa sva samo eno lekcijo in to je vse. In sploh se nisem sekirala, saj sva se imela tako lepo kot še nikoli in to zaradi matematike, ki pa se je sploh nisva učila. In ni mi žal, da sem vzela dopust. Prav imaš Andrej! Pustila bom stvari take kot so... Čutim in vem, da je njemu učenje največja muka in zato ga ne bom silila, vendar me je sam prosil, zato je prišlo to spet na površje. Hvala Andrej! ************* Marsa pa pravi: "...Kaj misliš zdaj? Bi mi "pomagala", če bi bila moj partner, da bi "končala šolo"? )) Gre za to, da sem jaz ponosna, da je tako - da sem v življenju samouk...." Moj odgovor je naslednji: DA, ČE BI BILA TO TVOJA ŽELJA. In moj fant je izrazil željo. Ja, štekam :-) Hvala Marsa! Elena

Marsa! Citiram tvoje besede: "Ravno sem omenjala to knjigo (v drugi temi na Forumu), pa jo podajam še sem. Gre za knjigo Viktorja Gerkmana: Astrologija - veda o značaju in usodi (*založbe se ne spomnim, leta izdaje ne vem, knjige nimam doma in nimam kam pogledati)." Knjigo Viktorja Gerkmana imam doma, in sicer: naslov: ASTROLOGIJA - VEDA O ZNAČAJU IN USODI založba: AURA, leto izdaje: 1991. To je to. Elena

Zame je moj fant, eden izmed najlepših biserov, ki mi jih je podarilo življenje. Vso mladost sem ga hotela imeti. In dobila sem ga pri 30-tih. Zanimivo, tudi jaz sem njemu prvo dekle, kakor je tudi on meni prvi pravi fant. Rada ga imam, ker je čuteč človek, poln razumevanja. Na začetku me je motilo, ker ima dveletno poklicno šolo, jaz pa dve diplomi na univerzitetnem študiju. Sprejela sem ga, toda želim mu pomagati, da bi naredil manjkajočih 7 izpitov za poklicno šolo, ker to pomeni nujen pogoj za eksistenco. Na žalost brez papirja ni službe. Kaj se moram naučiti iz te "lekcije"? Ima mogoče kdo kakšno misel? Hvala! Elena

Zame je smisel življenja v naslednjem: ************************************************* Na svetu sem, DA IZPOLNIM SVOJE POSLANSTVO, ki ga imam zdaj in tukaj, preteklost je bila enkrat sedanjost in tudi prihodnost bo enkrat sedanjost. Tako da je MOČ delovanja za dobro sebe, sočloveka, vseh vidnih in nevidnih stvari izključno v sedanjosti. **************************************************** Na svetu sem, DA GLEDAM SONCE, na svetu sem, DA GREM ZA SONCEM, na svetu sem, DA SAMA SEM SONCE in DA S SVETA ODGANJAM SENCE. ***************************************************** Elena

Ne vem kaj bi naredila! V bistvu sploh ne bi želela vedeti, kdaj je zadnjih 5 dni. Ko bo čas za to naj pride, in naj mine... Do takrat pa želim ŽIVETI in IZPOLNITI SVOJE POSLANSTVO, ki ga imam sedaj in tukaj. Mislim pa, da je potrebno živeti vsak dan, ki mi je podarjen, tako, kot da je moj zadnji, ker ne vem, kdaj, kje bo res zadnji... Elena

Nekje sem prebrala pred leti, avtorja se žal ne spomnim, AMPAK SE MI JE MISEL VTISNILA V SRCE. Izvolite: Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, NA SVETU SI, DA SAM SI SONCE IN DA S SVETA ODGANJAŠ SENCE. Elena

Strinjam se z vami! Tudi zame so bile nekoč težave nekaj hudega. Včasih sem si želela življenje brez težav. Sedaj pa na težave gledam kot na preizkušnje in nove priložnosti, ki me pripeljejo do spoznanj o sebi in o okolju, kjer živim in bivam. Ko se pojavijo, jih poskušam sprejeti s hvaležnostjo, ker imam spet priložnost osvojiti novo "lekcijo" v šoli življenja. Ko gledam sedaj nazaj, ne bi hotela, da je življenje v preteklih 30. letih potekalo brez njih, saj sem ravno zaradi bolezni postala čuteč človek, ki razume stisko sočloveka in znam ceniti lepe stvari, ki se mi dogajajo in poskušam polepšati življenje tudi drugim, kadar je to v moji moči. Prepričana sem, da za prijazno besedo in iskren nasmeh ni potrebno tako veliko..., marsikomu s tem polepšam jutro in dan. Vse lepo vam želim! Elena

Dragi Andrej! Citiram tvoje misli: "... Jaz osebno sem bil pred leti primoran v podroben razmislek o mojem odnosu do denarja, ker sem bil enostavno brez in je bila zares kriza. In šele ko si na dnu si pripravljen nekaj storiti (je pa res da jo to dno različno globoko pri različnih ljudeh)..." Kakor da si vedel, da rabim to temo :-))) 1. DENAR in moja OSEBNA RAST Meni se v tem trenutko dogaja to, kar si ti napisal. Moram priznati, da denarja v življenju nikdar nisem imela na pretek, oče delavsaka plača, mama gospodinja in dela na kmetiji, poleg mene še dva šoloobvezna brata in sestra. Torej, navajena sem bila od 1. letnika gimnazije pa do sedaj, finančno sama skrbeti zase. K sreči sem imela štipendijo in to je bilo vse, s tem denarjem sem si kupovala šolske knjige, čevlje, blago za oblačila, ki mi jih je mama šivala, volno, da sem si sama pletla puloverje, skratka vse. Mama in oče mi denarja nista mogla dati, sta pa dala ogromno ljubezni in razumevanja, celo mladost sta z mano hodila od zdravnika do zdravnika..., in še sedaj, vem, da se lahko zanesem nanju, ne finančno, ampak duhovno, kar je zame več vredno, oba z očetom, sta mi vedno pripravljena pomagati z delom in starševsko ljubeznijo. Tudi na faksu sem imela štipendijo, delala sem tudi preko študentskega servisa, med absolventom pa sem 9 mesecev služila denar na ambasadi v Bonnu, kjer sem zaslužila okrog 1400 DEM na mesec, kar je bilo zame veliko, nikoli še nisem imela do takrat toliko denarja neenkrat v rokah, in takrat sem si lahko PRVIČ v življenju privoščila, kar mi je poželelo srce. Kako lep občutek. Finančno srečo sem delila tudi z drugimi - mami sem v kuverti za rojstni dan poslala 200 DEM, kar ni mogla verjeti, da ima tolikoooo denarja v rokah, pa sestri, ki je bila takrat stara 8 let sem za Božič iz Bonna poslala cel paket dobrot. Skratka takrat sem bila "tetka iz Njemačke" polna denarja. Sedaj z dvema diplomama zaslužim cca 749 evrov, kar je približno 50 evrov več kot leta 1993, ko sem delala kot absolventka v Bonnu, sem podnajemnica, sama skrbim zase, skratka denarja je vedno bilo za sproti. Sedaj, od 14. maja naprej pa sem se začela imeti rada, prišla sem do določenih spoznanj, kupila sem si računalnik, sebi sem privoščila stvari, ki sem si jih želela, mami sem kupila med drugim tudi čudovito spodnje perilo, ki ga v življenju nikoli ni imela oz. si ga ni mogla privoščiti in prvič ga je oblekla ravo na 7. 6. 2002, ko sta z očetom imela 33. obletnico poroke, kako je bila srečna... Staro prisluženo enrgijo sem "razdelila" sebi in svojim najdražjim. Skratka, privarčevani denar z vezane vloge je pošel, vsaki dan je bilo na računu manj denarja, tako da sem se znašla v izrednem limitu, pa še sposodila sem si nekaj, da sploh lahko shajam. Tole je bila res prava izkušnja. Od sedaj 19. 6. 2002 si PIŠEM vse, kar vzdignem iz bankomata, vsak poteg z BA ali VISA kartico, vsak račun spravim. Skratka, prej sem imela mačehovski odnos do denarja, sedaj, ko pa sem v "denarni godlji" vem, da ga moram bolj ceniti, saj je denar moja fizična energija, moje znanje moj trud. Tole izkušnjo si razlagam takole: Dokler nisem cenila sebe kot osebnosti, sem s svojim prisluženim denarjem ravnala "malomarno" - češ, saj ga imam za sproti in nikoli se nisem obremenjevala z njim. Sedaj, ko ga pa nimam, pa pazim na vsak tolar, kam ga dam, a vendar, včeraj mi je prijateljica posodila 50.000, da sem pokrila minus na TR, ker bi drugače bil prekoračen izredni limit, ker mi 28 - jutri, zapade VISA. Pa sem vseeno klošarju v parku pred Metalko dala 100 tolarjev, skratka, vem, kako je če nimaš. Pa tudi to vem, da se bom izmazala iz te krize, saj imam znanje, utrezne sposobnosti in predvsem voljo do dela in si bom potrebni denar za preživetje spet zaslužila in prišla na +. Zaupam vase in vem, da je bila to potrebna izkušnja, da sedaj svoj trdo prisluženi denar bolj cenim, sej sem začela ceniti tudi sebe in svojo vrednost. Ko sem prejšnji teden prijetni Mileni iz Ajdovščine, ko sem bila na dopustu, izračunala ascendenta ter narisala karto in jo na kratko interpretirala, mi je dala čudovit verz, ki je zame več vreden kot denarno plačilo: "... TVOJE LASTNE VREDNOSTI NE MORE POTRDITI NIHČE DRUG. VREDNA SI ZATO, KER TI TAKO PRAVIŠ. ČE JE TVOJA VREDNOST ODVISNA OD POTRDITVE DRUGIH, SE SPREMENI V VREDNOST DRUGIH..." In res je tako. Hvala Andrej za to temo, katere seme si posejal na pisano in z duhovnimi pridelki bogato njivo LUNINEGA NETA! Elena

Citiram Andreja: "...Ko zaupaš brezpogojo drugemu v bistvu zaupaš sam sebi zaupaš božanskemu v sebi. Če verjameš v neskončno ljubezen vesolja (ali Boga če želiš) se ne bojiš izgube ljubljene osebe in ljubezni ker veš da te ljubezen ne bo nikoli zapustila vedno jo najdeš v sebi..." Andrej te misli so prekrasne in popolnoma se strinjam s tabo. Resnično je to res. Sama sem spoznala, da rabim partnerja, prijatelja, ki mu lahko zaupam, ki mu lahko povem svoje najgloblje občutke, spoznanja, želje, hrepenenja, strahove, moje slabosti. In ko se "razgalim" pred njim v dno duše, me ni strah, kaj bo. Vem, da mu lahko zaupam, ker čutim, da me bo sprejel. V nasprotnem (ljudje smo včasih nepredvidljivi, tako jaz kot on), pa še vedno ostanem JAZ, ki bom sama s sabo do konca življenja, tudi če vse izgubim, SEBE in ZAUPANJA ter VERE VASE srčno upam, da ne bom nikoli. Za sabo imam izkušnjo, zelo globoke krize, ko mi ni preostalo nič drugega kot vera in upanje v golo preživetje, vera v Boga, ki je tudi v meni. In sedaj nisem razočarana. Elena

Mislim, da najbolj občutim KIRONA, ampak sem ga po mojem mnenju že skozi življenjske (pre)izkušnje dokaj ozavestila in se "sprijaznila" z njim. Sicer pa sem ponosna na svoje sonce v OVNU, moram pa reči, da se ascendent v RAKU in luna v DVOJČKIH nekako prepletajo. V mladosti oz. v otroških in študentskih letih sta prevladovala predvsem KIRON in RAK, to se je kazalo predvsem v začenjanju novih stvari - 2 koraka nazaj 1 naprej, tako je bilo hudo, da sem v 1. letniku skoraj pustila gimnazijo in šla delat, kljub odličnemu uspehu v osnovni šoli (profesor slovenščine, me je zafrkaval "če sem v reaktivcu", ker sem ravno sedela zaradi steznika - aparata za hrbtenico, všeč mu ni bilo niti to, ker sem bila bolj rdeča v obraz in me je pred sošolci spraševal, če vsako jutro popijem šilček žganega). Hvala bogu, da sem vztajala (trmasti oven) in potem uspešno zaključila prvi letnik s 4, ostale tri pa s 5. Na faksu ni bilo problemov z začetkom, šlo je super. Pa tudi PLUTONA in URANA sem že dokaj dobro občutila predvsem pri 26, 27 in 28. letu. Moram pa reči, da me "privlači" tudi severni lunin vozel v RIBAH. Sedaj pa dosti bolj čutim LUNO (rada povem kakšen vic - kar prej nikoli nisem in zabavam družbo, ter rada govorim) in SONCE kot osnovno človekovo esenco, ki se je skozi življenje kazalo predvsm v tem, da nikoli, pa če je bilo še tako hudo, se nisem vdala v usodo, vedno sem imela vero in upanje v sebi, da se bo zame srečno izteklo in še sedaj jo imam, bolj kot kdaj koli. Elena