Miklavžev večer Miklavžev večer je nocoj in spomini nanj potujejo z menoj, kako lepo je bilo tedaj, ko še majhna punčka sem bila in ga na ta večer nestrpno čakala. Z bratoma smo skoz okno zrli v temo, ko je zunaj naletavalo in čakali nanj in na njegove angele, ki so vsako leto prihajali, da nas obdare. Pa niso sami bili, z njimi so še parkeljni rogovilili in najbolj nas je strah bilo njih - črnih ov. Potem je začel lajati naš pes in na vratih pozvoni, vedela sem, da prišel je on z delegacijo svojo iz nebes. In res, žvenket verig in Miklavžev glas predrami nas, ki smo ga v kuhinji čakali, da bi pokazali, kako smo se moliti naučiti znali. In smo molili vpričo njih, pa izvedeli, da pridni čez leto smo bili, zato dobili smo vreče tri, za vsakega po eno z darili odarjeno. Ko so odšli, smo z bratoma v sobi naši še pozno v noč se sladkali, saj toliko vsega prinesel je za nas Miklavž spoštovani. Lepo je bilo in še bo. Mama moja danes že miklavže v krušni peči peče in suho sadje v vrečke pakira. In se že veselim jutrišnjega dne, ko pridem domov, saj vem, da bo spet čakalo na nas kot nekoč ta čas polno tople ljubezni in pozornosti od dragih staršev