light

Jaz verjamem v Boga in imam izdelano mišljenje. Boga vsak razume drugače, pač odvisno koliko imaš razvito zavest ali duhovno zavest, pač več izrazov obstaja, od posameznika pa je odvisno kako bo temu rekel. In o tem diskutirati je težko, ker nihče ne bo imel enake notranje izkušnje, kot ti, niti je ne more enako podoživeti. Zato se ugovarjati mnenju drugega ne obnese, ker je za vsakega posameznika tisto resnično, kar on sam čuti,.... Se pa veliko vidi o posamezniku in nivoju, ki ga je dosegel.

Alan_new, koliko pa si že doniral, naredil akcij, povabil prijateljev, da darujejo, ustanovijo fundacijo itd? Koliko si jih ti rešil od 26.000 tisoč? Bog je samo izgovor, da ni treba nič narediti in da se pač nekoga drugega okrivi,.... Bog je v nas samih. Bog je ljubezen,.... In kjer ni Boga, ni ljubezni in če ni ljubezni, potem tudi pomoči in darovanja ni.

Živimo namreč v svetu neomejenih možnosti,......

Ko bi bilo le tako. Koraki, ki si jih naredil. Npr. hodil si po ulici in nekdo je s prstom pokazal nate in se odločil, da bo on vodil tvoje življenje. Ti pa nič ne moreš, ker se sploh ne zavedaš zarote v katero si se ujel. Ali vojne itd. So stvari, večje od posameznika. Lahko bi se začelo govoriti o karmi naroda. Lahko bi se tudi govorilo o karmi vesolja. Čisto na koncu se pride do karme posameznika, ki je na ta zadnjem nivoju. Vse je vzrok-posledica, a mnogo bolj zapleten, kot se zdi na prvi pogled.

Hvala bogu, da je šel Neptun v ribi, da mi je sprostil vodnarja,....

Angleli so najbolj čudovita bitja kar jih je.

Da ne bo prej konec sveta, preden bom jaz dojela tipe,.... Priznam, pojma nimam o moških. Včasih se mi zdi, da bi še vesoljce lažje razumela. Čeprav sumim, da so zelo občutljivi.

A pa ti veš, da je šlo v tisti zgodbi za neke vrste "zaroto". Nekateri pravijo, da je bila njegova žena. No, meni se dozdeva, da se odvija podobna zgodba pri meni ali nekaj v tem stilu,...

Zadnje čase se ne počutim več tako odrezano, ker ste mi vi tako dobro svetovali in res deluje. Posebej še meditacija na svetlobo. Tudi sanje so se mi po tej meditaciji malo spremenile. Res sem se počutila za eno stopničko "višje". In dobila sem ogromno novih idej, ampak sem naredila še več napak. Povedano po domače, obnašala sem se kot slon v trgovini z dragocenim porcelanom in prizadela ljudi, kljub mojemu prepričanju, da se to ne bo nikoli več zgodilo. A zna kdo obračat čas?

Ne morem povedati, kaj mi prinaša Uran v 7. hiši. Nekaj takega kot: najraje nikoli več ne bi šla nikamor ven in o Bog, kaj sem mu naredila, kako sem mu lahko. Ali, odslej bom samo še z masko hodila ven. Nikoli več ne bom govorila neumnih traparij in vedno ko si to rečem, jo že spet naredim. Obup. Ampak po drugi strani si pa govorim: moraš se naučiti,... noben se še ni rodil in vse znal,... a veš kako težko se je naučiti hoditi, pa je za vse ljudi samoumevno, a veš kako težko se je naučiti tako obnašati, da je za ljudi samoumevno, a veš kako težko se je naučiti govoriti, da je za ljudi samoumevno,... enako kot hoditi,...Bolje, da se naučiš danes, kot jutri,...

Jaz sem malo razmišljala o tranzitnem jupitru: V 1. hiši sem dobila delo in bila z njim zadovoljna. V 2. hiši sem si kupila avto (finančno stanje se mi je izboljšalo). V 3. hiši sem zamenjala službo (odnosi so se izboljšali) V 4. hiši sem se odselila od doma (končno več miru) V 5. hiši sem imela več sreče in zagona. V 6. hiši sem se trudila po Master Key Systemu (pozitivno mišljenje) V 7. hiši ... se ni dogajalo po mojih pričakovanjih,.... In sedaj je na začetku 8. hiše,.... In v moji 8. hiši se bo nahajal več kot eno leto. Me prav zanima kaj mi bo prinesel.

Če vam povem po pravici, se je meni največ začelo dogajati takrat, ko sem začela brati sveto pismo,.... Česa takega prej še nikoli nisem doživela, pa tudi ob nobeni drugi knjigi ne. To so bile moje najbolj "paranormalne" izkušnje, pa tudi najbolj pozitivne. Kot bi me knjiga brala in ne jaz knjigo.

O PsicoMagico, končno eden, ki ve, kaj je to objektivno poročanje. A veš, da v tej državi kronično primanjkuje takega poročanja. Prebereš prvi članek, dobiš svoje mnenje in se počutiš kot Jack, potem pa še drugi komentar (dobiš širši vpogled) in potem se počutiš kot opica, katero so hoteli prepričati v nekaj... In potem se vprašaš. Kdo vodi versko vojno proti kom in zakaj?

Uf, moje sanje danes. Sanjalo se mi je, da sem videla en kup avtomobilov, katerim so bili odprti prtljažniki. Potem pa zagledam mojo torbico na tleh in denarnico v njej. Primem denarnico in ugotovim, da notri ni bančnih kartic . Začnem se dreti, da je prišlo do ropa. Grem do prvega telefona ob šanku in hočem poklicati policijo, potem mi ena ženska odgovori, da ne smem, češ, da morajo oni tudi plačevati. Čeprav ne vem točno, na kaj se je to nanašalo. Skratka moje sanje so več ali manj grde, kolikor se jih sploh spomnim. Nekaj bi morala nujno narediti na to temo.

Meditacija, kaj pa meditirate? Kako pa? Zapreš uči, pol pa kaj? Jest ne znam vizualizirat, sej se ful trudim, da bi videla kakšno svetlobo, ampak je ne vidim, nič ni, črno,.... mah,.... Nič od nič. Ko sem pa včeraj gledala enega na youtube, k je vzel LSD v časih, ko je bilo to še legalno in pod nadzorom, pa se je ful dogajal,... ampak res ful. Kar se tiče pa ljudi, ki naj bi jemali take in drugačne droge je pa različno od vsakega posameznika posebej. Enega lahko prebudi, pri drugem ima lahko kontra efekt. Vse je odvisno od duševnega ustroja in energetskega polja, ker pri vsakem drugače reagira na višjih nivojih avre. Tako da ni vse za v isti koš metat, samo prave strokovnjake je treba najdit.

Chantall, če si imela prej "staro življenje", ki ti je bilo všeč, se poskusi vrniti na te tire, kajti če predolgo ostajaš "izven", lahko preveč iztiriš in potem še težje najdeš pravo pot. Ljudje rabimo ljudi, druženje itd. Sicer pa kolikor vem so otroci največje veselje, radost in bogastvo. Pri meni je problem v tem, da moram vse ustvarit. Ne morem se vrniti na stare tirnice, ker staro življenje je bilo slabše (moji problemi izvirajo iz zgodnjega otroštva). Pomagala mi je knjiga The Power (Byrne), mislim, da bo ta mesec prevedena v slovenščino (no, pomagala je, dokler sem jo brala, res napolni te z optimizmom in srečo). Da pa ne pomaga več je krivo izključno moje pomanjkanje discipline. Tudi ljubezenski romani imajo podoben pozitiven efekt na psiho. Res je, da jih nikoli nisem želela brati, ker so se mi zdeli izguba časa, ampak sem ugotovila, da ženske to preprosto rabimo. Dejansko pa mislim, da je srečen človek tisti, ki sledi "naravnemu" ciklu. Čisto "simpl". Ko odrasteš imaš otroke in tisti, ki jih nima mu nekaj manjka (ker če pogledaš v preteklost, se je ta cikel vedno ponavljal, nekaj že mora biti na temu). Mislim, da je tako "čutenje" instinktivno. Seveda je možno tudi, da imaš polno prijateljev, zabav ali da polno delaš, oziroma da si pač najdeš drugo pot in zapolniš praznino. Tu bi lahko vključila naše starše in stare starše, sej so vsi imeli otroke, drugačne izkušnje nimajo,.... in je to nekje zapisano v nas,.... morda nam prav zato nekaj manjka, ker ne čutimo tega, kar so oni,... ah, kaj pa vem.

Hvala za nasvete. Ampak je toliko vsega, bom rabila nekaj časa, da bom prišla skozi. Chantall ja poznam, kot bi bila ena nevidna meja postavljena. V bistvu rabim razsvetljenje. Jaz bi si kar s čarobno paličko pričarala odgovor Kdo obvlada? No, sej bi rekla, da se samo hecam, ampak Edgar Cayce je imel "življenjska branja", kjer je videl posameznikovo celo življenje (to je bil prerok, ki je v hipnozi vedel vse, ko se je pa zbudil ni vedel nič). Seveda ni dobesedno povedal, kaj je videl, pač pa v obliki nasvetov kot npr. človek je nagnjen k temu in temu, če se bo odločil za npr. pravo so srečen itd.

Zanima me, če je imel kakšen slaven luno v 12 hiši? Oziroma kakšno slavo prinese luna v 12, če jo?Je to pozitiven ugled ali negativen, če sploh je ugled?

Znanstvnik je napovedal potres v L'Aquili leta 2009 in svaril ljudi, pa ga nihče ni vzel resno. http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/rim_potres_napoved.aspx (zadnji odstavek)

capt, ja hvala. Bo kar držalo, kar si napisala. Srečo želim tudi tebi. Ampak še vedno rabim nekoga, da mi bo "odmrznil" sredico, da se moj življenski polet začne,.... Ni dovolj vedeti, besede niso dovolj. Četudi vse vem o avri, je še vedno ne vidim. Še vedno ne znam nikogar pozdraviti. Četudi vse vem o ljubezni, je še vedno ne čutim. Še vedno se ne morem zaljubiti. Četudi toliko vem o kvantni fiziki, si še jasne mentalne slike ne znam ustvariti. Itd. V bistvu sploh nič ne znam.

Brezo ima prav. Jaz sem že enkrat povedala, da sem skrajno občutljiva. Npr., enkrat sem šla na pop tv na razgovor za novinarko. Valda jaz mislim, da nas je ene 30 izbranih izmed 1000, potem pa ugotovim, da nas je po okoli 40 naročenih na pol ure za čez cel dan. V nepopisni gneči sem ostala kakih 20 minut, več nisem zdržala. V moji glavi se je namreč odvijalo milijon scenarijev. Dikretorjeve ljubice, znanci, prijatelji, VIP, punčke pri 18 z manekensko postavo in ni bilo za zdržat in oni naj bi izbrali mene, mene. In kaj sem jaz? Po tem razmisleku je za menoj seveda ostala samo še črta (zaradi brzinskega odhoda),.... A energije sem se napila. In ko sem prišla domov sem mrzlično začela iskati službo, kot nora. Seveda moram povedati, da takega navdušenja nad iskanjem službe nisem imela ne prej, ne poznaje. V bistvu je jasno zakaj se je šlo. V prostoru sem bila nagnetena s še 40 ljudmi, ki so si vsi obupno želeli službe,.... in tako sem se "nalezla" tega vzdušja. Pa tudi sicer, takoj, ko sem prišla tja sem opazila spremenjeno ozračje. Če kdo name misli, se začnem smejat,... Ljudi se tudi zato izogibam. Ker jih potem v duhu vidim, ko mislijo name,.... Če se kažem v javnosti z lepo oblekico se tudi kmalu bolje počutim, ker se oči limajo name,.... Celo evforijo nekaterih ljudi lahko začutim. Včasih se mi zdi, da so na drogah. Za nekatere sem izvedela, da so na antidepresivih. To se kar čuti v zraku okoli njih, kot bi spreminjali okolico. Problem pa je, da živim z ljudmi, ki so bolj negativni kot pozitivni in to me glede na mojo skrajno občutljivost zelo mori in še dodatno vse skupaj otežuje. Lukasetina, očitno ne vidiš človeka celostno. Vidiš ga kot delček,.... ne pa celoto. To je knjigi od Barbare Ann Brennan zelo lepo napisano. Ljudje še vedno svet dojemajo Newtonsko,... ne pa holografsko, kakršen je v resnici,... pa kdo bi ga lahko tako sploh dojel? Znanstveniki pravijo, da je naše resnično življenje, enako resnično, kot sanjsko (V realnem se nam realni zdi resnični, v sanjskem se nam pa sanjski zdi resnični). Celo Einstein je rekel: "Reality is merely an illusion, albeit a very persistent one." Stvarnost je samo iluzija, čeprav zelo trdovratna. Ljudje začenje delovati pod vplivom antidepresivov zato, ker se bolje počutijo, to pa je tudi vse,..... Isto, kot če bi jemali koko, ekstazy ali bili zaljubljeni ipd. Skratka najhitrajša in najlažja rešitev. Če bi imeli ljudje npr. ljubezen in dober jutranji seks, še pomislili ne bi na to, da bi bili brez volje (cel dan bi jih ta ljubezen gor držala). Če pa tega ni in je človek v stanju duševne otopelosti, depresije, pa res nima niti toliko energije, da bi zjutraj vstal in si razrešil probleme (tega zapisa ali občutka si sploh ni sposoben priklicati, sam Bog ve, kje in zakaj se mu je izbrisal, očitno je prišlo do motenj v njegovem psiho delovanju.) in zato rabi topel pogovor (ta res požene v akcijo),... itd., ali pa tabletko.

Ja ljubezni mi manjka, seksa pa tud,... ampak ni problem v tem, da ga ne bi mogla dobit. Ljubezni ne morem dobiti,....

Dejansko se počutim kot da sem samo pozabila kam spadam, tako nekako se počutim. Neka praznina je v meni, katere ne bi smelo biti. Po duši sem športnica, tako da sem stalno nekje zunaj. No, dejansko skoraj ne mine dan, da ne bi kam šla (v hribe, teči, kolesarit, k reki, na sprehod). To sploh ni problem. Problem je v tem, da se šele na teh izletih pravzaprav zavem svoje odrezanosti od sveta. Rabim ljudi moje "sorte", teh pa ni. Brezo, bi mi lahko povedal, kaj točneje si imel v mislih, ko si omenjal, da rabim nekoga, ki me bo peljal čez procese? Seveda hočem iti čez to. Včasih imam občutek, da mi samo še Bog lahko pomaga ali pa naslednja inkarnacija. Občutek imam, da sem se "čistila", ampak proces nikoli ni uspel,... Mogoče je povezano z mojo sedanjo inkarnacijo,... kaj pa veš, kaj sem bila v prejšnjem življenju,... A morda kdo ve za tečaj vizualizacije? Vsak dan se trudim, pa slika ne postane kristalno jasna. To sprašujem zato, ker večkrat razmišljam npr. če v trenutku pozabiš na to, kar si v resnici in kar imaš in se prepričaš, da si bogat, sam sebe (seveda za to rabiš vizualizacijo). Ali si bogat ali nisi v tistem trenutku? Mar ni sreča samo v našem prepričanju? V starih časih bi dali vse za npr. tak avto, kot ga ima danes že vsak. Vse za tv, katero ima danes že vsak. Zakaj mi nismo srečni, če vse to imamo? Ampak to so spet samo besede,....

Rožica hvala za lepe besede in nasvete. Doogy bom prebrala. Brezo, si kar zadel. Pregloboko je in zgodilo se je prezgodaj (npr. zelo močan strah po katerem fizično zboliš in potem te stalno spremlja in razvije se "angst", tesnoba in nikoli se ne razviješ v osebo v katero bi se ipd., in ker si v takem stanju si kot magnet za vse slabo, ipd. in potem je še težje. Mogoče je moja življenjska naloga s tem povezana.), da bi bile razne površinske tehnike zame primerne, mogoče na dolgi čas s stalnimi ponavljanji. Kar se klošterja tiče in kuhinje nimam problema. Oboje je zame sprejemljivo, samo za druge mislim da ni. Sem mnogovrstni človek, mogoče preveč.

Hvala obema za komentarje in nasvete. Bom poskusila. Ja, težko se je "reprogramirati". Veliko moraš delati moraš na sebi, potem pa, ko ti že delno uspe, to začutijo ljudje s katerimi živiš in te hočejo spet potegniti v staro stanje, kakršnega so vajeni, saj se do tebe še vedno obnašajo po starih vzorcih. Prebrala sem knjige kot so Master Key System, The power ali Skrivnost od Rhonde, ampak mi je pomagalo samo na začetku, potem se pa vrneš nazaj na stare tire, ki samo potrdijo star rek, da je navada železna srajca. Ampak vsaj zavedanje imaš, to ostane. Res ne vem, zakaj so ene stvari tako težke. Ko pa ne bi smele biti. Kar se "psihološkega krča" tiče, pa tudi niha. Kakšna dobra knjiga, ki jo bereš dalje časa pomaga, ljubezenska seveda. V glavnem zdi se, da je edino pravo zdravilo ljubezen. In če dobro pomislim, je ljubezen tista, ki združuje ljudi, podira ovire, ruši meje in zidove. In priznam, da je ni. Zadeve so videti tako enostavne in lahko rešljive, resnica pa vse kaj drugega.