Zdi se mi da dandanes vsi preveč šparamo s komplimenti. Zakaj ne bi dali komplimenta, če nam je nekdo ali nekaj resnično všeč? Vedno najprej premislimo, če bi sploh pohvalili in kake besede bi izbrali. Bedno, a ni mnogo bolj iskreno in lepše povedano, če je brez razmisleka in iz srca izrečeno, ker te je pač nekdo ali nekaj navdušil(o). Jaz ne šparam s komplimenti, kadar me presune to tudi povem. Vidim pa da ljudje sploh ne znamo sprejemati komplimentov, nerodno nam je, najbrž zato ker jih premalo dobimo in pol vedno tisti neki dvomi, da človek ziher ne misli resno Jaz se namsehnem in rečem hvala, a je to tako težko?