Trubica

Ah, shit.. sem že sestavila komentar, ker se pa še lovim na tem forumu, mi gre pa včasih vse narobe. Sem jezna, pa še mal žalostna.. :\: :\: Ampak , ne dajmo se, kajne lunarji ? Aja, sem hotla komentirat Torej, vsaka stvar, ki jo gledaš za nazaj , po določenem časovnem obdobju izgublja na svoji "vsebnosti" in čustvenosti. Pri ljubezni bi pa lahko rekli tudi ,, daleč od oči , daleč od srca pozdravček

Dragi gverilec, če še ne veš, včasih se je prav luštno prenažirat, lenarit, živeti "nekvalitetno"(kaj pa je sploh kvalitetno?) , skratka , se dati v zobe nekaterim , ki skrbijo za svoje "zdravo" telo .. :xx!: , to je za "kvalitetno" življenje. Pa kaj potem, če vsake toliko časa udariš kakšno takšno "furtranje ega".. Tud ego mora dobit hrano v svoje možgančke

Včerajšnja trenja - ste gledali ? Blišč in beda slovenskih socialnih služb .. Ločeni očetje, ki si želijo videti svoja otroka večkrat, za dalj časa so prej izjema kot pravilo. Vsaj jaz poznam same take.. Nič preživnine, nič obiskov, kljub prošnjam mamice, da si otrok tega želi ...

Seveda so sladki ko med, v začetku, verjetno ti(nam) paše to. Ampak te sladkobe se sčasoma naveličaš, kajne? Saj veš, če ni ljubezni z obeh strani, ti tud vse to ne pomaga. Tale tvoja intuicija je pa fasala en virus, kaj ?

Zanimivo vprašanje. Tudi jaz sem se večkrat vprašala kaj je to usoda. Ponavadi sem nanjo pomislila ob hudih zadevah .. in si rekla .. ah, usojeno mi je, da mi na tem svetu ni lepo .. Ob lepih, veselih dnevih pa sem si rekla.. zaslužila sem si to, za to sem "garala".. Usoda ? Khmm , Ali jo lahko spremenimo? Mislim, da ne . Nekaj kar je "usojeno" gre samo naprej. Čim naša lahko volja poseže vmes, to že ni več usoda. Sploh ni bila. Je pač samo življenje kot tako, ki nas premetava levo in desno, vmes pa nasedemo še na kakšno čer. Bi rekla, da je beseda "usojeno mi je" zgolj fraza, ki se je poslužujemo, da nam ne bi bilo treba na dolgo in široko razlagati in zabluziti v kakšna filozofska težačenja. Zgolj beseda, ki nam pač včasih "pride prav".. Tako torej Orhideja.. ne vdaj se v usodo

Orhideja, usedi se v avto in odpelji malo v drug konec Slovenije. Pusti Primorce pri miru. Tile nabildanci so panavadi všeč samo sebi. Iščeš prijetnega , poštenega fanta ? Haha.. le kateri bi pa rekel, da nima takih lastnosti. Potem se pa pokaže njihova narava .. Najslabš varianta pa je ta, da moškim TI dopoveduješ kako so super, in dobri, in lepi .. Eh, samo sebe obremenjuješ. Verjamem, da radi to slišijo. Ti imaš pa verjetno že poln kufer , da te imajo vsi za super razumevajočo žensko. Verjetno bi tudi ti rada, da ti nekdo govori vse te lepe reči, ki včasih tako lepo ležejo na dušo, kajne ? Pa še malo o prvem koraku. Ženskam je sigurno všeč(meni tudi) , da to naredi moški. Ampak vmes mora biti "kemija", to je pogled z očmi, slučajen dotik.. vse to se ČUTI .. Če je obojestransko, vse to pride spontano. Če pa ni,uhh .. pol je pa zadrega , in začne se misleni proces, kako vse to na "fin" način prekiniti. nekateri dojamejo, nekateri so pa kot hlod...

Čista pevska kramarija ... Torej, euforija se bo počasi začela, cajtngi tudi morajo nekaj pisati, sploh pa čvek revije.. Karmen ? Menda je sama napisala besedilo. Res, vrhunska umetniška vrednost.. :xx!: Pravijo, da naj se izogne izvedbi pesmi v grščini.. ker je vse skupaj menda eno samo povabilo na seks... nananananaannananbanana.. na.. Uvrstitev .. od 15-20 mesta ps.s če bo moj komentar grafično malo čuden, se še učim uporabljati ukaze za oblikovanje sporočila..

Mick, se čisto strinjam s teboj. Vse se v osnovi da, le voljo mora imeti človek, pa nekaj poguma.. Samo, v nekaterih poklicih je lažje.. pa če to priznaš ali ne..

Ej Majčica , pojma nimaš kolikokrat sem se "odločala" in si rekla.. "danes pa res, nič več nažiranja, zmanjšaj obroke.. ", ah, pa ni šlo . En teden, ja, drug teden spet po starem, sem se pustila zapeljati pirčku, pa pici, pa mesu na žaru... bila sem mlajša, bolj letala ven po lokalih, oštarijah.. groza. Sem bila že kot balonček, nič več prav .. Svoje "težke" kile sem nosila več kot eno leto, potem me je pa prijateljica naštimala, da sem šla "kao pod zdravniškim nadzorom". Tam me niso ujčakali, tam je oštra metoda. Če ne greš po planu dol s kilami.. imaš voljno. In mi je uspelo. Še danes na to gledam kot na zelo pomemben dosežek v svojem življenju. Res. Da sem imela toliko volje. Torej, nisem ravno "tko naštimana" .. Mi je pa to krasno izhodišče, da se da... tudi shujšati..

Torej, nič drugega kot "MANJ ŽRI" x!x . Pa naj se sliše še tako kruto. Pred mnogimo(12) leti sem skinila okrog 15 kg, kar je bilo za mojo višino in težo kar precej. To je trajalo okrog 3 mesece. Zakaj mi je uspelo. Zato ker sem vsem po vrsti rekla, da sem na dijeti, naj me pustijo pri miru s posiljevanjem zelenjave(saj nič ne redi, pa kakšen košček kruha bi tud lohk..) , naj me pustijo pri miru z samo enim kozarčkom piva... NE sem rekla. Pijem samo vodo, jem pa tisto, kar so mi predpisali. Brez stranskih poti. Prvi teden sem se samo "pucala" . Me je zeblo, bolela glava, bila sitna .. Drugi teden je bilo že bolje.. Po dveh mesecih... wouuu , ko sem si končno kupila cunjice, se spravila v kopalke.. Uf, fantazija. Sem bila sama vase zaljubljena. Ja,ja.. in potem sem si zaželela en sočen, masten kos krače, zabeljen krompir, pa radič s fižolom, pa en pir.. Eh, ni šlo. Želodec se mi je skrčil, jaz pa velike oči.. No sčasoma sem spet lahko jedla(žrla) kot mi je pasalo. je pa dejstvo, kadarkoli sem "nabacila" višek kil, sem vedla zakaj. Zato, ker sem si zvečer(po 20.uri) prinesla pred TV en velik kos suhe salame, pa jogurt, pa prepečenec (kot da to ne redi) in nato mljask , mljask .. kilce pa gor.. No, letos spomladi sem spet udarla eno rundo. Tam, okrog 4-5 kilc.. Zelo,zelo malo jesti(4x na dan mini obrok), veliko gibanja(malo hoje, malo teka, gorsko kolo, rolerji..) .. In sedaj spet delam prekrške.. Ampak to so majhni.. spet po 20.uri.. Jasno, da moraš vse pošlihtati v glavi. Samo trdno si moraš to reči. In priznati tudi drugim, ker te potem ne posiljujejo s pijačo in hrano.. pa lep pozdrav vsem

OK brihte ..hehe.. sem že najdla bolj prijetno temo. Delati kariero ? Za boga svetoga, kaj pa to sploh pomeni? Če hodiš v službo, te gonjo kot zmešani, nihče te ne vpraša ali lahko ali ne , delo mora biti narejeno, za to ne dobiš "No extra cash" .. domov se privlečeš tam enkrat popoldne.. ? In to ti je kariera ? Se pa strinjam s Sanjalico. Vsak živi tako kot mu paše. Meni so nekoč rekli.. nisi ambiciozna, lohk bi naredila še kakšen faks, si preveč lena.. Ampak, zakaj le.. Imam tudi svojo leno in zapećkarsko stran, ki mi je čisto všeč. Jja, seveda pa še to.. imam namreč predolg jezik. In to me tepe. nekdo je rekel.. menjat službo. Eh, miško .. ni to tako enostavno verjetno jo bom kmalu, nas bodo pokupili, pol bo pa .. juhej... verjetno na slabše..

Ja, Mick, imeti "jajca", da v hudi stiski preživiš, to ti je to. In ko se človek potem ozre za seboj, si reče:" Bravo jaz. Pa vendarle je življenje lepo". Ampak kaj ko smo si ljudje tako različni, kajne Marsa? Enim včasih enostavno prekipi, da bi bili vedno sprejmniki za tuje probleme, sami se pa delajo(mo) kako je vse OK .. Moje vprašanje vam .. kakšno osebo lažji sprejmete? Tako, ki je močna(se dela), vedno pripravljena na smeh, na štose, na pi*darije.. ali tako, ki večinoma časa jamra in DA VEDETI, da je pač boga.. ? Ne dvomim v odgovor. Ampak, kje so potem vsi dušebrižniki? Koliko imate živcev se ukvarjati s takimi osebami ? Meni osebno je že prekipelo, vedno bi morala znati poslušati druge, jim svetovati, pomagati.. enostavno imam včasih prepolno glavo. In, da bi si jo polnila še s tujimi problemi ? Glavo in srce sem pripravljena "odpreti" samo za prste ene roke ljudem. In to v obe smeri. Vem, da meni "pomaga" samo pucanje glave. kako to izvajam? Tako, da se grem fizično "zgonit".., da glava nekaj časa ni sposobna misliti.. No, ja , vedno mi pač ne uspe ta način. Je pa dobrodošel. Ko govorimo o samomoru. Sorodnik je delal samomor, grozljiv način.. preživel, danes je ..ah.. na vozičku.. v breme brata .. Pa za tako "fino" družino so se imeli.. Eh, si bom morala najti malo bolj lahkotno temo.. bom pogledala še malo naokol.. uf, pa malo moram še delat..

Pozdravljeni vsi skupaj. Slučajno sem naletela na tale Lunin Forum. Zanimivo. Ni kaj. Nekaj malega sem poklikala na dve, tri temi. Vidim, da ste nekateri že stari forumovci. Hehe..ne stari po letih, stari po stažu. Sicer pa, saj veste .. star si toliko kot se počutiš. Čeprav gre to nekaterim prav pošteno v nos. Danes se vam pridružim in kot prvi šus sem si izbrala .. uf, kakšno temo . Zakaj sem si kot prvo temo izbrala ravno to, ki je v osnovi "mračnjaška", težka, polna bolečine.. ? Ne vem. kar potegnila me je. Prebrala sem nekaj vaših postov, z nekaterimi se strinjam, z nekaterimi ne, vsi smo pa razdvojeni, nevedni, ne dovolj pametni, ko je potrebno dorečt stvari. Vsi smo na nek način imeli že izkušnje z ljudmi, ki so naredili samomor. Vedno se človek vpraša : "Zakaj, zakaj.. pa vse je bilo tako fino, saj mu(ji) ni nič manjkalo.. vsega je imal(a) polno rit..". Ugotavljam, da do takih ugotovitev pridejo ljudje, ki jim je dejansko "postlano z rožicami", ljudje, ki niso nikoli skusili nobenega fizičnega, psihičnega terorja. Jaz pa po svoje razumem samomorilce. Imeti moraš res "jajca" , da to narediš, pa naj reče kdorkoli karkoli. Nekateri ste se vprašali, "..zakaj pa ne pomisli na svoje otroke, starše, prijatelje ?" .. Brezup je tako velik, da si verjetno rečejo.. "vsem bo bolje, ko mene ne bo".. Hja, kaj pa vem.. saj pravim, pa bodi pameten za vse.. malo sem razmišljala, malo zapisala Pa lep prvi pozdrav zaenkrat