Skoči na vsebino

free

Srebrni član
  • Št. objav

    16.902
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    38

Vse kar je objavil/a free

  1. Pesimizem. ...kako bi morali drugi nekaj dati ter narediti. Kaj pa je torej po tvoje koristno!? - se mi zdi zelo pomebmeno vprasanje! Sprenevedati se, da je vse vredu? Ne. Morda vprasas "gostjo", bo imela veliko primernega povedat. Upam, da ne bos razumel povedanega kot "sopanje". Kaj je osvescanje in kaj sopanje, pac morda v kaki drugi debati in temi. Sprenevedanja ali sopanja pa seveda ni malo. Lahko zacnemo vsak od nas pri samem sebi. Megla... kakor kdo, kakor kje. Velika vecina - sej se hecas! Standard slovencev naprav revnim drzavam je vrhunski. Ne recem pa, da pri nas ni prevec ljudi s premalo ali zelo malo sredstev. Posplosevanje ti je blizu. Razgledanost pa slaba. Tudi moja, da ne bom enostranski. O tvoji "resnici"; morda se pogovoris s kom, ki je bolj pesimisticen.
  2. Groza iz dela besedila: EU POGRNILA NA PODNEBNEM TESTU Kocka ledu, ki se je topila pred stavbo, v kateri je potekalo srečanje okoljskih ministrov EU, je simbolno pokazala na čas in njegove posledice v primeru segrevajočega se podnebja. Evropski okoljski ministri se na srečanju v Bruslju, 5. decembra 2008, namreč niso uspeli dogovoriti o podpori zavezi, ki so jo sprejeli pred 20 meseci. In sicer, da se v primeru mednarodnega dogovora izpusti toplogrednih plinov zmanjšajo za 30 odstotkov do leta 2020. Sedaj je ogrožen tudi šibkejši cilj 20 odstotkov, saj se doseganje cilja načrtuje predvsem skozi nakup kreditov iz drugih držav. Okoljske organizacije pozivajo Evropski parlament, naj politično pritisne na Evropski svet in tako brani svoje stališče o podnebni zakonodaji. Ta pa je poudaril pomembnost stališč, za katere so že glasovali v oktobru. Med njimi tudi namenjanje prihodkov iz avkcije emisijskih kuponov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, omejitev dostopa zunanjih kreditov ter potrebo po kaznih za države članice, ki ne izpolnijo svojih obvez. Več na focus.si Po mnenju okoljskih organizacij je sramota, da v času, ko se ostali deli sveta – tudi ZDA in Kitajska – prebujajo in začenjajo ukrepati za preprečevanje podnebne katastrofe, vodstvo EU na tem področju kopni. Sedaj je najslabši trenutek, da EU odstopi od zavez, ki jih je sama predlagala lansko leto. Nekatere države članice se sedaj pogovarjajo o konkurenčnosti, protekcionizmu in ustvarjanju lukenj v podnebni zakonodaji. Če EU ne uspe skleniti ambicioznega notranjega dogovora, bo celi svet trpel posledice. VECJA ENERGETSKA UCINKOVITOST GOSPODINJSTEV Z NIŽJIMI DOHODKI? Evropska komisija je sprejela predlog, ki bo državam clanicam in regijam v EU omogocil vlaganje v ukrepe za povecanje energetske ucinkovitosti in rabo obnovljivih virov energije s sredstvi iz evropske kohezijske politike. EU bo lahko sofinancirala projekte na državni, regionalni ali lokalni ravni za izboljšanje zasteklitve, izolacijo sten ali soncne celice v stanovanjskih objektih. Predlog naj bi po besedah evropske komisarke za regionalno politiko Danute Hübner "prispeval k varcevanju z energijo, zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, zmanjšanju stroškov za gorivo za najbolj ranljive dele družbe ter pomagal gradbenemu sektorju in malim in srednjim podjetjem." Obstojeca zakonodaja državam clanicam omogoca zgolj omejeno pravico uporabe sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj, sprejet predlog pa bi omogocil okolju prijazne investicije v vseh vrstah zgradb, vendar le za gospodinjstva z nižjimi dohodki, pri cemer naj bi definicijo družine z nižjimi dohodki vsaka država opredelila sama. Predlog je Evropska komisija sprejela v casu, ko je Slovenija uporabnikom obnovljivih virov energije podražila cene elektricne energije. Več: htt p://www.cnvos.info/index.php?option=com_content&task=view&id=539&Itemid=26 http://www.cnvos.info/images//led.jpg
  3. posredujem: Na internetni strani: http://www.amnesty.si/sl/node/1513 boste našli peticijo za zaščito civilnega prebivalstva v Darfurju. Prosim podpišite jo. To bo vaš prispevek v podporo v prizadevanjih Toma Križnarja zoper genocid nad civilisti. Mail tudi posredujte dalje! l.p., Breda Habjanič
  4. Ocitno se v tem obdobju otrok pricenja zavedati soodvisnosti. Ce pa temu dodamo se nagon po ohranitvi, sklepam, da zna bit strah velik. Vseeno pa mislim, da to ni pravilo.
  5. Razumem tvoj point in se strinjam v tem, da govorjenje brez dejanj ne prinasa toliko kot bi sicer. Jaz gledam zadevo se z drugega zornega kota: Zivimo v casu, ko nasa razlicna mnenja usklajujejo z dialogom. Vsaj v recimo temu bolj razvitem svetu. Vcasih smo to pac pocel is silo, vojnami ipd. Obenem pa si zelo jasno in glasno dovolim povedati, da si clovek s svojim pretiranim grabezljivim in neprimernim pocetjem dovoli ubijati sebe in tisto kar je zivega na tem planetu. Ce sem s tem ko to povem postavljen v oci cloveka kot moralizator, religiozni whatever, pridigar ali kakorkoli pac... naj bom. Glede na situacijo vpliva podnebnih sprememb in sploh tega kar se s planetom dogaja, odnosi med ljudmi in do zivali ter rastlin, pomanjkanje razumevanja, empatije itn, menim, da sem upravicen se do marsicesa drugega. Jasno pa ne tistega kar bi morebiti skodovalo drugim, kar je relativno. V teh casih, ko dejansko skoraj vse "dobro" kar poznamo dobesedno rusi pred nasimi ocmi, vrednote, odnosi, preprostost, etika in morala, da ne govorim o iztrebljenih narodih, rastlinah in zivalih...skratka zdrava pamet, katero je nadomestil strah, tekmovalnost in grabezjivost ter nenasitnost, pride "nekdo" in rece, da se boji, da ne bo pridigarstva. Ali ta strah lahko razumem rajsi kot svarilo, lasten strah pred ponovno "slabo" izkusnjo? Nikomur ne branim bati se. A v ljudeh krici, krici krici...kot klana zivina. Samo nje se zal ne slisi. Trenutno 1 milijarda ljudi na tem planetu dobesedno strada! Evropska komisija, Evropski parlament in Združeni narodi so obeležili obletnico Deklaracije o človekovih pravicah, ki vsakomur zagotavlja »pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, ...« Šestdeset let po podpisu te izjave dobre volje pripravlja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) pod okriljem Združenih narodov svečanosti ob »Svetovnem dnevu hrane 2008«, na kateri želi opozoriti predvsem na trpljenje 923 milijonov podhranjenih ljudi na tem planetu. (sicer pa beri na strani 122, te teme). 1/3 svetovnih zemljisc pa se uporabi za krmo zivali in agrogoriva, ki jih uporabimo predvsem v razvitem svetu, kjer ljudje ne stradajo. Ce se ti to ne zdi dovolj dober razlog za "moralizirati", se bolje pa kaj storiti, pol ne vem kaj je dober razlog!? A vseeno, s polno ritjo je res najlazje... mi "razviti" lahko tule civkamo po forumu. Strinjam se s teboj v toliko, da v kolikor moraliziranje postane zgolj samo sebi namen, obenem pa ni podkrepljeno vsaj malo tudi z dejanji; potem se lahko sprevrze v se eno "izrabljanje situacije" ki ne bi bilo novo ali nevideno v vsakdanjem zivljenju oz. kot to clovek pocne skozi egoisticne ekonomske interese. Svet in zivljenje na planetu sta v veliki globoki krizi. Tako duhovno, kakor tudi drugace. Voditelje potrebujemo bolj kot kdaj koli. Obama je to potrdil! Tudi zanj bi lahko rekli, da moralizira. A kljub temu, je mnogim dal tisto kar so najbolj potrebovali. - Upanje! Morda stejemo zadnje minute obstoja, zato jih potrebujemo se toliko bolj! Optimisitice in cimbolj ambiciozne voditelje. Na nas pa je, da o tem se naprej govorimo, spregovorimo, se povezujemo, ob tem pa skusamo tudi kaj spremeniti v vsakodnevnem zivljenju. Morda uzivati manj mesa, ali ga sploh ne uzivati, vplivati na politicne in gospodarske ter predvsem nase lastne odlocitve.
  6. Strinjam. To pa bomo najlazje storili najprej tako, da prenehamo (EU) kupovati GSO sojo iz Brazilije, in ce ze kupimo, kupimo tisto ki je ekolosko pridelana in NI za krmo zivali ali agrogoriva. Bomo vsaj eko-kmete podprli, ki jih sedaj izrivajo multi-korporacije v zelji po vecjem zasluzku. Ob tem upeljati lastno kmetijsko politiko, ki bo temeljila predvsem na eko-kmetijstvu in cim manjsi uporabi in vzreji zivali in oz. zmanjsanju zivinoreje. Ob tem je pomembno tudi osvescanje posameznika, da morda pa le ne potrebuje uzivati toliko mesa kot ga sedaj (glede na skupno porabo EU). Strinjam se tudi v tem, da so se kompromisi med zascito okolja in prezivetjem pac morali uveljavljati, sprejemati, kakor se bodo tudi v bodoce. Zal smo res prisli tako dalec. Najbolj zalostno ob tem pa je, da so ti kompromisi veckrat bili tudi plod ekonomske priloznosti, ne pa "zdrave pameti". Kot primer lahko povsem upraviceno vzamem agrogoriva (biodizel ipd). Katerega so zagovarjale celo nekatere okoljske nevladne organizacije. Torej resitve vedno SO! Ali bomo izbrali primerne resitve, o katerih bomo predhodno tudi dovolj dobro razmislili, pa bo pokazal cas. Ce bo sploh dovolj volje. Pasniki za hrano - da. Kje tocno, koliko, kaj na njih gojiti, kaksne so lahko posledice, ali obstajajo druge moznosti, itn, pa so vprasanja, ki bi si jih verjetno morali zastaviti pred odlocitvijo posega v naravo - pa cetudi so to travniki. A, zal, lacni tesko cakajo. Pri nas imamo pokojninsko ipd... v mnogih dezelah si ne morejo prisparati za penzijo nic, razen imeti cim vec otrok. Pomeni, da bo od vsakega otroka dobil koscek riza, da bo starec prezivel. Ce.
  7. Da malo osvetlim zadevo: FAO (Svetovna prehranska organizacija Združenih narodov) ocenjuje, da na svetu vsako leto izgubimo 13 milijonov hektarjev gozdov; po poročilu IPCC iz leta 2007 pa deforestacija odgovorna za približno 20% svetovnih izpustov ogljikovega dioksida (CO2) , kar je več kot celotni izpusti toplogrednih plinov v EU! Sicer pa ja, ciljas blizu, resitev je verjetno v delitvi. Seveda imajo dezele tudi mokrišča, ki so zelo pomembna za celotni ekosistem in ni primerno, da se jih pozida ali uporabi za monokulturo, kot je zito ipd. Monokulture siromasijo ekosisteme in biotsko raznovrstnost planeta. Mokrisca so pomebna tudi zato, da imamo vodo, kaj piti. Izgubilo smo ogromno mokrisc tega sveta. Morda celo vec kot polovico. zato je ogrozenih veliko vrst rastlin in zivali (dvozivke, zabe itn), mnoge pa so zaradi tega izumrle. Npr. Ljubljansko barje, ki je hvalabogu nedavno postal krajinski park in je tudi najvecje slovensko mokrišče. 89 vrst metuljev, veliko pticm vidre, bobri, 48 vrst kacjih pastirjev.. itn... Klasifikacija po Ramsarski konvenciji: * morska, obalna in kopenska mokrišča: (nizka in visoka barja, šotišča, alpska mokrišča, loke, poplavni gozdovi, rečni rokavi, mokri travniki, mrtvice, izviri in ponori, mezišča. sistemi kraških vod, jezera, potoki, rečne delte, podzemne vode, podzemna mokrišča, alpske občasne vode iz snega...) * umetna mokrišča: (ribniki, kali, soline, gramoznice, sanitarna močvirja, usedalniki, izsusevalni kanali..).Predvsem v prvih naravnejsih, najdemo ogromno pomembnih (za ekosistem) zivalskih in rastlinskih vrst. v Sloveniji je od leta 1950 izgubljenih vec kot 40% vseh morkisc. 70.000 hektarjev. V svetu pa so te stevilke menda se dosti visje. Sicer pa 1/3 vseh obdelanih povrsin zemljisc s hrano tega planeta, se uporablja za krmo zivali in agrogoriva (biodizel)!
  8. Da. Pa ko bi se vsaj uporabljali les in druge naravne elemente kot gradben material, ne pa beton in jeklo. Prvi bi absorbiral CO2 skozi celoten obstoj; druga dva pa sta ga pri proizvodnji povzrocila drasticno prevec, absorbirala pa naposled nic. Prvega bi na koncu njegove zivljenjske dobe lahko skurili, druga dva pa bosta ostala na veke strlece propadajoca in verjetno neuporabna.
  9. Zanimivo. Sicer pa: Medijstvo - Pogovori z onostranstvom
  10. hja, riba sej ves... je al pa tut ne, ampak prjet pa ribe ni glih lahko kakor pravis. Ja, fajn, hvalabogu. Ves jst si morda ne predstavljam primerno kako je s takimi nalogami oz. anketami na faksih, k nisem na faks hodu, pa me zanima kje potem sploh koncajo (ali napredujejo) taksne naloge oz. rezultati? Kaj se z njimi sploh pocne, se jih uporabi? Kaksen namen imajo?
  11. "Our task must be to free ourselves... by widening our circle of compassion to embrace all living creatures and the whole of nature and its beauty". Albert Einstein "Please eat less meat - meat is a very carbon intensive commodity." Dr Rajendra Pachauri, 15 January 2008, Paris. Chair of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC ) and joint winner of the Nobel Peace Prize 2007 (ABC News, 16.01.08)
  12. "Please eat less meat - meat is a very carbon intensive commodity." Dr Rajendra Pachauri, 15 January 2008, Paris. Chair of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC ) and joint winner of the Nobel Peace Prize 2007 (ABC News, 16.01.08) GLOBAL WARNING: CLIMATE CHANGE & FARM ANIMAL WELFARE SUMMARY REPORT Livestock production is responsible for 18% of global greenhouse gas (GHG) emissions from all human activities, measured in CO2 equivalent. This is a higher share than transport, which accounts for 14% of global GHG emissions. Nitrous oxide and methane emissions from animal manure, methane emissions from the animals' digestion and nitrous oxide emissions from mineral fertiliser used to grow feed-crops for farmed animals make up the majority of this 18%. The livestock sector is responsible for the following proportions of global anthropogenic emissions of the main greenhouse gases: • 37% of total methane (CH4) • 65% nitrous oxide (N2O) emissions • 9% of carbon dioxide (CO2) emissions.In addition, 64% of ammonia emissions originate in livestock production1 and contribute to air, soil and water pollution, acid rain and damage to the ozone layer. According to the UN Food and Agriculture Organization (FAO), "The livestock sector has such deep and wide ranging impacts that it should rank as one of the leading focuses for environmental policy." Meat and milk are currently under-priced in relation to their real environmental and carbon costs. It is essential that the true costs of the livestock industry in relation to climate change are reflected in costs and prices in developed countries. Compassion in World Farming believes that high-income, developed countries have a situation of unsustainable overproduction and over-consumption of animal products (meat, milk and eggs). We argue that a planned and well-managed reduction in the production and consumption of meat and milk in developed countries, such as those of the European Union and North America, is an essential step in order to help stabilize climate change. We believe that this reduction will have many beneficial side effects for both people and animals and will open up new opportunities to reformulate our food production policies. vir >>>
  13. Sentience in practice Policy, legislation and ethical perspectives http://www.ciwf.org.uk/images/2008/c/confinedtocages.jpg Over 60% of hens are confined to cages and cannot even spread their wings Cultural beliefs, history and prejudice have had an enormous impact on how humans view animal sentience. Most people have over history assumed that many animals feel pain, hunger, thirst, heat, cold, fear, anger and other basic emotions, because we have everyday evidence that they do. Many societies now accept animal sentience implicitly or explicitly in their legal systems. Many of the laws and regulations for the protection of animals (apart from those concerned merely with conservation of species) clearly assume that at least all vertebrate animals (mammals, birds, fish, etc.) can experience suffering from a variety of causes, for example from pain, discomfort and hunger, as well as fear, anxiety and frustration. In 1997 the concept of animal sentience was written into the basic law of the European Union. The legally-binding Protocol annexed to the Treaty of Amsterdam recognises that animals are 'sentient beings', and requires the EU and its Member States to 'pay full regard to the welfare requirements of animals'. vir >> http://www.ciwf.org.uk/images/2008/s/shoppingguide.jpg ----------------------------------------- Revealed: the State of EU Pigs -----------------------------------------
  14. EU COMMITTEE takes radical position on livestock and climate change The European Parliament's temporary Committee on Climate Change has adopted important amendments that reinforce the need to reduce the greenhouse gas (GHG) emissions generated by the livestock sector. Globally, 18% of GHG emissions originate from livestock production. This is a greater proportion of GHG emissions than is produced by all forms of transport. The Florenz report on climate change was discussed on Tuesday 2 December. The Committee introduced a number of helpful amendments that Compassion in World Farming lobbied for. Adopting the report, the Committee: recognises that the cultivation of cereals and soya as feed for livestock is responsible for substantial greenhouse gas emissions encourages a switch from intensive livestock production to extensive sustainable systems acknowledges that total meat consumption also needs to be reduced, especially in industrialised countries calls for any feeding and breeding [climate change mitigation] measures in the livestock sector to be subject to an animal health and welfare impact assessment and for such measures not to be introduced if there are any adverse effects on the animals concerned establishes that methane and nitrous oxide be included in the reduction targets for agriculture stresses that a reduction in the production of meat and dairy products would decrease GHG emissions sets down requirements for mandatory labelling regarding the production method of meat products as an aid to informed consumer decisions. UK Climate Committee tackles meat consumption A day before the EU vote, the UK government's advisory Climate Change Committee issued its own call for more action on climate change, including possible "changed consumer behaviour (e.g. eating less carbon intensive types of meat)." Compassion in World Farming's position Compassion in World Farming believes that the European Union and other high-income, developed countries should reduce production and consumption of meat and milk and choose only higher welfare products. Compassion in World Farming calls for any forthcoming international treaty on climate change to include fair meat and dairy reduction targets for high-income countries, while allowing the poorer developing countries to enhance smaller-scale, welfare-friendly livestock farming. Such a strategy would facilitate farmers moving to higher welfare systems, whilst providing important benefits for the environment and human health. Read More See our short report Global warning: Climate change and farm animal welfare for more information about the impacts of industrial animal agriculture on animals, people and the planet Eat with Compassion Higher welfare animal products cause less animal suffering. Buying free range or organic will encourage higher welfare farming which poses fewer risks to animals, people and the planet. Eating less meat and dairy reduces the environmental impact of animal farming and can improve human health Dowload the Compassionate Shopping Guide http://www.ciwf.org.uk/images/2008/s/shoppingguide.jpg vir >>
  15. sporočilo za medije: NOVE RAZISKAVE RAZKRIVAJO EVROPSKI GRABEŽ ZEMLJIŠČ V DRŽAVAH V RAZVOJU Industrijsko kmetovanje in agrogoriva so krivi za povečevanje "odtisa*" EU Bruselj, Ljubljana, 1. december 2008 Danes objavljene nove raziskave razkrivajo, da povečano povpraševanje po živalski krmi in agrogorivih v Evropski uniji povzroča izgubo edinstvenih gozdov, obsežne izpuste toplogrednih plinov in konflikte na podeželju v državah v razvoju. EU sedaj letno uporablja več kot 16 milijonov hektarov kmetijskih zemljišč izven svojega območja za to, da nakrmi svoje črede, vedno bolj pa tudi za pogon vozil. To območje je enako seštevku vseh kmetijskih zemljišč v Nemčiji in na Madžarskem. Večina omenjenih zemljišč je v Južni Ameriki. Raziskave razkrivajo, da največ zemljišč zaseda soja; Evropa jo uvaža predvsem za živalsko krmo, narašča pa tudi poraba za izdelavo agrogoriv (biogoriv). Pridelava soje je med najpomembnejšimi vzroki za izsekavanje gozdov v Južni Ameriki in je povezana z obsežnim uničevanjem okolja, s povečano rabo pesticidov, ter z nasiljem in teptanjem človekovih pravic lokalnih skupnosti in kmetov. Evropski potrošniki večinoma ne vedo, da je veliko te soje gensko spremenjene, saj proizvodov živali, ki so bile krmljene z GS rastlinami, po sedaj veljavni zakonodaji ni potrebno označevati. Ugotovitve raziskav tudi poudarjajo, da: * Največ živil živalskega porekla pojedo Ciprčani, Španci in Danci. Ti uporabljajo po 340, 253 oziroma 243 m2 zemljišč izven EU na osebo samo za pridelavo soje, ki se uporablja za krmljenje živali. * Nemčija, Francija in Velika Britanija za ohranjanje sedanjih prehranskih navad skupaj potrebujejo 4,5 milijonov hektarov za pridelavo soje. * Glavna rastlina, ki se uporablja za izdelavo biodizla v Evropi, je oljna ogrščica (56%), ki potrebuje več kot 2 milijona hektarov kmetijskih zemljišč, sledi ji soja (17%) in palmovo olje (7%). Nemčija porabi 3.800 milijonov litrov tega biodizla, kar je skoraj toliko kot vsa preostala EU skupaj. Evropski veji mednarodnih organizacij Friends of the Earth in Via Campesina sta prepričani: če EU misli resno glede boja proti podnebnim spremembam, globalnemu izginjanju biotske raznovrstnosti, kršenju človekovih pravic in prehranski krizi, mora nujno zmanjšati svojo odvisnost od uvoza soje in prenehati z uporabo poljščin za izdelavo industrijskih agrogoriv. Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, ki je slovenski partner v projektu "Hrana in goriva za Evropo", pravi: "Tudi slovenski pridelovalci pokrmijo veliko uvožene soje, precej tudi gensko spremenjene; Slovenci smo po porabi mesa z 79 kg na prebivalca letno na 16. mestu v EU. " Adrian Bebb (program za hrano in biotsko raznovrstnost Friends of the Earth Europe) pravi: "Evropski apetit po mesu, mleku in jajcih, skupaj z naraščajočim povpraševanju po agrogorivih, ima ogromen vpliv na države v razvoju. Da bi kmetijstvo v teh državah zadovoljilo evropski trg, se širi na račun gozdov, podeželskih skupnosti in podnebja." Gérard Choplin iz Evropske koordinacije Via Campesina pa omenja: "Industrijska živinoreja v Evropi je netrajnostna in ne more preživeti brez poceni uvožene soje, pridelane na globalnem Jugu. EU mora spremeniti svojo kmetijsko in trgovinsko politiko, da bodo evropski kmetje lahko pridelovali več živalske krme sami, in mora podpreti okolju prijazne kmetije." _Sporočilo je objavljeno tudi na spletni stani Inštituta za trajnostni razvoj: www.itr.si ---- OPOMBA Podrobnejše informacije za medije lahko dobite na: http://www.itr.si/agrogoriva/infomediji * Odtis: pomeni ekološki odtis
  16. What is animal sentience** and why does it matter? The basis of all Compassion in World Farming's work on farm animal welfare is the recognition that animals are sentient beings. http://www.ciwf.org.uk/images/2008/c/cowportrait.jpg http://www.ciwf.org.uk/images/2008/c/calf-with-girl-by-amit-pasricha.jpg Sentient animals are capable of being aware of sensations and emotions, of feeling pain and suffering, and of experiencing a state of well being. Sentient animals are aware of their surroundings and of what happens to them. Many animals turn out to have more complex mental and emotional lives than people have understood in the past. Scientific research is constantly revealing new evidence of animals' intelligence and emotions. Some animals can enjoy learning a new skill. Some appear to show similar emotions to human empathy. On the negative side, animals can experience the unpleasant emotions of pain, fear, frustration and probably boredom as well. They can be reduced to a state resembling human depression by chronic stress or confinement in a cage. What is exciting about the present time is that scientists are interested in studying animals' emotions and mental processes and that huge progress in understanding animals is being made. Statement of values Compassion in World Farming is opposed to any animal experimentation that causes pain or suffering to animals; however, where such experiments increase our understanding of animal sentience, we will report them in the long term interest of all animals. vir >> ** Sentience is the ability to feel or perceive subjectively. Sentience is usually regarded as a more general concept than consciousness, which is often used to imply a form of sentience that includes a sense of time, place and self. vir opisa besede >>
  17. ceprav se ne tice te teme, se malo , v poduk, da lahko ljudje naredimo veliko!
  18. Bolgarijo in Makedonijo prizadela huda neurja in poplave Bolgarijo in Makedonijo so danes ponoči prizadela huda neurja in poplave. Iz Makedonije poročajo celo o smrtni žrtvi. Neurja so sledila nenavadno toplemu vremenu. V Bolgariji so tako namerili celo 28 stopinj Celzija, kar je za december rekordna vrednost. Neurja v Makedoniji so povzročila tudi hudourniške poplave, v katerih se je utopila 70-letna ženska. Enega moškega pogrešajo, je sporočil tamkajšnji krizni center. Po vsej Bolgariji izpad elektrike V Bolgariji so nevihte poskrbele za izpade električne energije po vsej državi. Najhuje naj bi bilo na jugu države, toda k sreči ni bilo poškodovanih, je poročal bolgarski radio. Nenavadno visoke temperature So pa v Bolgariji pred prihodom neurij zabeležili nenavadno visoke temperature za ta letni čas - temperature so bile v četrtek povsod čez 20 stopinj Celzija, v vasi Veliko Tarnovo pa so namerili celo 28,6 stopinje Celzija. vir >>>
  19. Zelo strinjam. Da bi lahko nekateri segmenti druzbe lahko pripomogli vec. Je pa se nekaj: Ce gledas zgodovino cloveka..so premikali situacije skozi zgodovino ravno ljudje, taksni kot midva, posamezniki! Vedno je to bil ali karizmaticen posameznik ali pa skupina ljudi, ki je potegnila za seboj mnozice. Vcasih zal sele takrat ko jih ni bilo vec. Vcraj sem gledal potopis diaprojecijo tipa ki je potoval po svetu. V novi zelandiji je skupina ljudi, cca 20 recimo, ki dve leti in 10 mesecev tabori na predelu, ki je eno od zadnjih mokrisc nove zelandije (kakor sem razumel). Non stop so tam, samo zato, da ne bi zgradili nove avtoceste. Drug primer: v svici al kje ze, sreca cca. 50 let starega tipa, popotnika, ki je sel taborit na kraj, kjer so prav tako mislili graditi. kraj je bil tudi nek naravni rezrevat al kaj ze. bil je sam! cez nekaj casa so se mu je pridruzilo nekaj ljudi, nato vec in vec. postal je idol mesta. nemrec prebivalci so uvideli da je skrb za naravo pomebna. do sedaj tam se niso gradili. no, so tudi taksni, ki potujemo 24 let skupaj taksni, ki nimajo kaj izgubiti in sledijo svojemu srcu, tistemu kar verjamejo, da je prav. In ravno taksni predvidevam razlikujejo in se zavedajo prioritet clovestva se toliko bolj! Med temi je sigurno odgovornost skrb za okolje! In kot pravi indijanski pregovor: "Tvoje dejanje naj bo taksno, da bo vsaj 7 generacij za teboj imelo od tega korist!" oziroma ne imelo skode! Verjetno takih primerov ni malo, o katerih mediji pac zal se ne porocajo kaj dosti. Seveda pa niso samo mediji ,temvec tudi izbira gledalcev.
  20. mozno. sej pravim, da morda se motim. pravzarpav se me itaq ne tice. sam nekak sumljivo se mi je zdelo, pa sm zinu.
  21. niti ne. pa cetudi bi, zakaj torej ce je naslov "istospolne druzine", anketa toliko sprasuje o medijih? kot, da bi delal raziskavo o tem katerega medija se trenutno posluzujejo ljudje, v korist temu, kam usmeriti marketing prodaje; recimo. Sicer pa whatever. ti ze ves.
×
×
  • Objavi novo...