free

se strinjam s teboj v celoti. obstaja pa en veliko vecji problem, kot je prenaseljenost, ki morda lahko privede do drasticnih sprememb kateregakoli podrocja: to posledice podnebnih sprememb! Zal so, kar se tice podnebnih sprememb ravno (najveckrat) nerazvite drzave trenutno najbolj na udaru! Suse, poplave, pomanjkanje, lakota, spremembe geografske slike, usihanje jezer, rek, vod, taljenje ledenikov, posledicno pomanjkanje vode itn. Zaradi pomajkanja vode, hrane in dobrin pa posledicno vojne etc. Kljub temu, da je prav za podnebne spremembe najbolj in predvsem kriv razviti svet! Torej mi! Vlada in kompetentne nstitucije se ukvarja(jo) z zmanjsanjem prometnih minimalisticnih "tezav" (manimalisticnih v primerjavi s prioriotetnimi - z globalnimi in ekoloskimi). - Kot sem ze vprasal - kam gre denar od placavanja kazni? Namesto, da bi se ukvarjali s tem, kako zmajsevati CO2, 22% procentni prispevek prometa k slovenskemu prispevku C02!! Kaj vlada dela na tem? Mar se ne zdi, da bi na nasih cestah ze zdavnaj morali voziti avtomobili na obnovljive vire!!!? Vsaj mestni promet. Da bi vecji transport (tovorajaki ipd) morali placevati ekolosko globo zaradi vecjega izpusta! Kakor tudi ves promet, ki presega doloceno stopnjo izpusta! Zakaj se zadeve premikajo tako pocasi!!??

Sorry k mam svoje mnenje, k diham, pa k nism tolk s temo seznanjen kot ti.

zivjo. zakaj pa se ne zelijo lotiti zdravljenja?

res je beta. malo je artiklov... sicer pa pohvale, ce mislite res narediti vecjo bazo ponudbe. predvidevam pa, da bi zadeva stekla, ce bi vam cene redno posiljale vecje trgovine kar same (tus, merkator, spar in interspar, hofer itn...). potem pa so tukaj se trgovine z bolj zdravo ponudbo hrane, siroko ekolosko ponubo (nrp. kalcek, zrno do zrna, in vec manjsih, itn...) ki se v vecini lahko pohvalijo s kvalitetnejso ponudbo. Seveda je ekoloske ponudbe vedno vec tudi pri vecjih ponudnikih, kar je razveseljivo. Predvidevam da bi baza s cenami ekoloske ponudbe bila morda se bolj na mestu, saj je tudi povprasevanja v sloveniji in svetu po bolj zdravi hrani vedno vec. Zal pa se vedno premnogokrat so ljudje veseli, ce sploh imajo kaj jesti. velikokrat nizka cena artikla se ne pomeni tudi kvalitete! Tako, je vprasanje izbire med kvaliteto in kvantiteto seveda na mestu!

jap.. strinjam. veliko se imamo se nauciti!

preprosto izvedljivo: znanca prosi, da te snema s kamero, tako, da ti ne ves. potem pa si skupja poglejte filmcek

wov! ce smem soditi tvoje pisanje, pravim ODLICNO! obcudujem tvoje pisanje in modrost, mentalna bistrost, razlocevanje..!

Moj kivi potuje več od mene Ali ste vedeli, da ribe, ki so jih ujeli na Norveškem, pošljejo na Kitajsko, kjer jih spremenijo v fileje, te pa nato pošljejo nazaj na Norveško in jih tam prodajo? V trgovinah na s citrusi bogati španski obali se bohotijo limone iz Argentine, medtem ko domače limone zgnijejo na tleh. Polovica graha, ki je naprodaj v Evropi, je zrasla v Keniji. Za vse skupaj je kriva ekonomija - predelava rib na Norveškem stane 87 centov, na Kitajskem pa le 15 centov na pol kilograma. Kiviji so po novem na voljo skozi vse leto, saj polovico leta za letino tega novozelandskega sadeža skrbijo v Italiji. Izboljšave v transportu so omogočile, da hrana potuje hitreje. Tako so izboljšane ceste v Afriki omogočile, da hrana od tam namesto v 10 dneh pripotuje v 4 dneh. Cenejša delovna sila v teh krajih pa je v le nekaj letih izpodrinila Španijo, ki je bila nekoč najpomembnejši uvoznik paradižnika in solate v evropske države. Toda naša potujoča večerja nosi svojo ceno – povzroča namreč neznansko onesnaženje, predvsem z ogljikovim dioksidom. Hrana sicer potuje po svetu že odkar so Evropejci odkrili Kitajsko, a tega nikoli ni počela tako hitro in v takšnih količinah kot v preteklih nekaj letih. Potrošniki pričakujemo raznovrstno hrano kadarkoli si jo zaželimo, to pa ne velja zgolj za najrazvitejše države. Že vrsto let gorivo za mednarodni transport z letali in ladjami NI obdavčeno. Sedaj so si ekonomisti, okoljevarstvene skupine in politiki enotni – čas je, da prevozniki začnejo plačevati za onesnaženje, ki ga povzročajo. Britanci na primer vsako leto uvozijo in izvozijo 15 tisoč ton vafljev, prav tako pa se med Britanijo in Avstralijo izmenja okoli 20 ton ustekleničene vode. V Evropi se bo najverjetneje to kmalu spremenilo. Evropska komisija v Bruslju je namreč sklenila, da bodo vsi letalski uvozi in izvozi morali pridobiti dovoljenja, za katera bodo plačali vsoto, sorazmerno z onesnaženjem, ki ga povzročajo. Dogovori z mednarodno pomorsko organizacijo še potekajo in če do konca leta ne bodo našli skupne rešitve, kako zmanjšati onesnaženje, tudi ladijske uvoze in izvoze čaka plačilo okoljskih odškodnin. Švica medtem že obračunava davek tovornjakom, ki prečkajo njeno mejo. Težava pa se pojavi pri izračunu emisij. Dejstvo, da je hrana pripotovala iz tujine, namreč še ne pomeni, da je bilo za to porabljene več energije. Raziskave so namreč pokazale, da je transport jabolk, čebule ali jagnjetine iz Nove Zelandije lahko okolju prijaznejši kot mesece dolgo hranjenje v hladilnicah po Evropi. Prevozniki opozarjajo, da bi obdavčenje prevoza vodilo v kaos. Države, ki se za obdavčenje ne bi odločile, bi tako imele veliko prednost pri trgovanju. http://dne.enaa.com/upload/food3_290408.jpg Tudi mnogi veliki trgovci vključno z britanskim Tescom, ki je sicer znan po svojih ekoloških akcijah, takšni odločitvi nasprotujejo. Namesto tega zagovarjajo izobraževanje potrošnikov. Tesco bo svoje izdelke namreč opremil s posebnimi oznakami, ki bodo potrošniku povedale, koliko ogljikovega dioksida je nastalo za izdelavo in prevoz določenega izdelka. Poudarjajo tudi, da so nekateri uvoženi izdelki okolju prijaznejši kot domači izdelki. Tako lahko na primer tropsko cvetje v toplih krajih uspeva brez dodatne porabe energije, medtem ko v Evropi za vzgojo tega cvetja obratujejo ogromni rastlinjaki. V Britaniji sicer uvozijo kar 95 odstotkov sadja in več kot polovico zelenjave. Trgovci tako sedaj svoje upe polagajo v akcije, kot je Tescova. Ta bo z označevanjem pričel že letos, potrošniki pa bodo morda zgroženi, ko bodo videli, koliko onesnaženja je povzročil njihov kivi. KPa vir >>>

Slovensko predsedovanje svetu EU neuspešno pri prevzemanju vodilne vloge >>> Slovensko predsedovanje EU je neuspešno pri prevzemanju vodilne vloge na okoljskem področju, je danes v sporočilu za javnost opozorila okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Pri samo še dveh mesecih slovenskega predsedovanja EU mora Slovenija poostriti svoj pristop, če želi pustiti dolgoročnejši pečat, opozarja Greenpeace. vec >>

Zanimivo je tudi dejstvo, pa naj je to naključje ali ne, da je Organizacija združenih narodov (OZN) leto 2008 razglasila za leto krompirja, ki so ga poimenovali 'skriti zaklad'. Še dobro, da smo krompirja v Sloveniji navajeni, pa tudi kmetje ga na veliko gojijo - in to vse vrste! Pomanjkanja se nam torej ni bati. vir in vec >>>

cist verjamem. no, seveda pa je za tvoje izkusnje obstaja vec razlogov, kakor imajo vec razlogov tudi ostala dekleta, ki morda nimajo tako prijetnih izkusenj. se mi zdi, da ni modro posplosevati zadeve. vsekakor pa ZELO dobrodoslo svetovati primerne resitve in koristne napotke

Končno subvencije za okolju prijazno gradnjo

u zivo dost boljs zgledas (vsaj men no)

da, sam prebivalstva bi lahko (in tudi bo) bilo se dosti vec, in se vedno bi bilo hrane, goriva in dobrin za VSE dovolj! Pomoje je bistvena je neprimerna razporeditev dobrin! Razdvojenost; miselna razdvojenost (vera, religija, barva koze ipd), pogoltnost, in predvsem NEZAVEDANJE in NEZNANJE!

evo, sem nasel se clanek ki govori tocno o tem, kar em pisal na prejsnji strani: da si "prej" revni (kitajska indija ipd) vedno veckrat privoscijo hrano razvitih (meso): (avtor darja, ponedeljek, 7. april 2008) Krugman: Po finančni še svetovna prehranska kriza Paul Krugman v svoji zadnji kolumni v New York Timesu opozarja na svetovno prehransko krizo. Sedanja rast cen hrane na svetovnem trgu je kombinacija dolgoročnih trendov, nesreč in slabe politike, pravi. Dolgoročni trend je, da si več ljudi lahko privošči hrano, kakršno uživamo zahodnjaki. Ker je potrebnih 700 kalorij krme za pridelavo 100 kalorij mesa, se je povečalo povpraševanje po žitih. Zaradi energetske intenzivnosti je visoka cena nafte občutno dvignila stroške kmetov in s tem cene njihovih pridelkov. Ker je nafta draga tudi zaradi vojne v Iraku in je suša v Avstraliji po vsej verjetnosti posledica podnebnih sprememb, so politiki in vlade, ki so nasprotovali ukrepom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, soodgovorni za pomanjkanje hrane. Med razlogi, ki so posledica slabe politike, Krugman omenja še etanol in druga biogoriva. vec in vir: http://razgledi.net/blog/2008/04/07/krugma...ehranska-kriza/ http://razgledi.net/files/2008/04/foodprices.jpg -------- Delni Zakljucek (moje mnenje): Skrajni cas, da se vlade drzav pricenejo pospeseno ukvarjati z uvajanjem drugacnih alternativnih virov goriv za avtomobile. Pricenjo podpirati projetke elektricnih vozil, na vodik ipd... gradnjo takih cest in objektov, ki bodo primerna drugacnim bolj ekoloskim vozilom z bolj ekoloskim pogonom. Uvajanje elektricnih crpalk, parkirnih mest az taksna vozila, se posebej javnih vozil (avtobus), etc.

zelo strinjam!

ja, najprej lahko zacnemo pri sebi doma. vzgled. potem pa dalej s osvecanjem drugih, v javnosti, akcijami... itn.

Da. je pa hrana idealna za upravljanje z ljudmi, narodi! Torej brez lastne pridelave hrane, semen (avtohtonih rastlin) zmoznosti pridelave hrane - je narod lahko suenj drugega naroda in monopolistov, ki prihahajo vecinoma iz ZDA. Najveckrat preko larznih lobijev in preko GS (gesnksih rastlin) hocejo podjarmljati narode. ----- Ali svetu preti lakota? vir>>> Organizacija združenih narodov (OZN) svari, da ima 82 držav, vključno s Kitajsko, težave pri zagotavljanju hrane za svoje prebivalce, saj so zaloge pšenice padle pod raven leta 1980, piše Darja na blogu Razgledi. Dovolj jih je le še za 12 tednov. Cene hrane so na rekordno visoki ravni, ker so se zaradi podražitve nafte povečali stroški ladijskega prevoza. Zaradi visokih cen nafte se poleg transporta dražijo tudi gnojila in predelava živil. FAO, organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN, ocenjuje, da se bodo cene hrane dolgoročno umirile, kljub temu bodo v prihodnjih desetih letih še rahlo naraščale. Evropski statistični urad Eurostat ugotavlja, da so se kmetijski pridelki v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 v EU nominalno podražili za 7,5 odstotka, realno ob upoštevanju inflacije pa za 5 odstotkov. V Sloveniji so se po podatkih Eurostata lani v primerjavi s predlani kmetijski proizvodi nominalno podražili za 4,8 odstotka in realno za 1,6 odstotka. Podrobnosti si preberite v članku Rast cen hrane: Je pred vrati revolucija lačnih?Pravijo tudi, da je svetovna rast cen hrane tudi zaradi uporabe vedno vecje kolicine mesa v prej nerazvitih drazvah (kitajska, indija...)!? To bi znalo verjetno biti kar res.. namrec vemo, da recimo govedo potrebuje za hrano dosti vec psenice in ostalih kultur kakor clovek! Obenem ljudje nimajo jesti, se "nekateri" posluzujejo kultur tudi za neka (eko)vozila s pretvezo, da so ekoloska! Ekoloska sicer so, toda (bio)gorivo pravzaprav hrana odzirana iz ust revnih!

mas res! stvari se sicer ze spreminajjo, el da prepocasi... ko bo kriticna masa dosezena (kar je govoril tudi ze drnovsek) pa se bodo zadeve spremijale hitreje, mocneje! takrat bodo razni McShiti "odletel"... ali pa bodo morali svojo prehrano za 99% zamenjati!

nisem podobnega mnenja... oziroam nisem tako crno-belega mnenja. res pa je da je odvisno o cem govorimo. za ene zadeve je res bolj hard varianta v igri... tem smo itaq prica vsak dan. ampka "hard" ima zeloooooooo velik razpon! lahko je hard, pa je nekaj polav, nekaj pozarov, nekaj cunamijev... lahko pa jih je se 10x toliko; ob tem dodatnih nekaj miljonov in celo miljardo sestradanih ljudi, brez strehe, hrane, vode, in kup bolezni. Vse to so scenariji, ki se napovedujejo v primeru, da premalo naredimo za zmanjsevaje okoljskih problemov. Klub temu, so japonci (itaq) izracunali, da bi porabili samo 1% DBP pa bi lahko ogromno naredili za zmanjsevanje okoljskih problemov! Presenetljivo! Prav tako so na zadnji mednarodni (mislim, da ekolosko prehranski) konferenci v Franciji ugotovili, ter dokazovali, a z ekoloskim kmetijstvom LAHKO prehranimo ves svet! Takih in podobnih informacij, podobnega zavedanja, je v javnosti vedno vec. Mnoge nasprotujejo informacijam lobijev, ki so delovali velikokrat tudi preko (odvisnih) medijev. Tako ljudje po celem svetu ukrepajo na razlicnih podrocjih (ekoloskih, prostovoljno delo, pomoc narodom, eko kmetrijstvo, ohranjanje narave, zivali, rastlin, obmocij, neodvisni mediji, internet, clanki, knjige, obvestila, delavnice, zdravljenja...) Vedno vec je tudi nevladnih organizacij, ki se vedno bolj povezujejo tudi z vladnimi in drzavnimi, vodilnimi institucijami. Imajo vedno mocnejso vlogo. Neodvisni znastveniki, storkovnjaki etc... vse to in vec deluje v smeri pomoci, resevanja situacije in vliva upanje na boljso prihodnost! V mnogh drzavah ljudje z dobrimi sluzbabi puscajo obstojece in se pricenjajo intenzivno ukvarjati z ekologijo v razlicnih organizacijah! Pri nas to pac se ni ravno "moda" kljub temu, da bi glede na ne-roznato situacijo ze zdavnaj lahko bila. Ni obupati! Clovek se mora se eliko nauciti, izkusiti... da prenehati z neprimernim delovanjem, odnosi do sebe, ljudi in ostalega zivega in nezivega sveta. no, pa pozitivno naprej!

zal. a ni nam obupati! stvari se tudi spreminjajo na bolje! ravno zato, ker iscemo resitve! zato pa je pomembno izobrazevanje, da se naposled (sigurno bo) prevesila tehtnica! zavest pronica vedno bolj.. vedno vec je ljudi, ki jim ni vec vseeno in delujejo v smeri resevanja. vem pa, da vedno ni lahko ostati optimist! zato so tukaj drugi ljudje, podobno misleci in vedno vec nas je, ki spodbujamo drug drugega. gremo dalje!

Tantra in ostali.. hvala za povezave. Si pogledam v kratkem!

Čebele še bodo? Poslanska skupina Zares je podprla prizadevanja za Slovenijo brez GSO in vložila predlog zakona o moratoriju na gojenje gensko spremenjenih organizmov. Na njihovi spletni strani www.zares.si/peticija je omogočila podpisovanje peticije za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje. S podpisi se mudi. Prispevajte po svojih močeh in pomagajte širiti pobudo, da čim več Slovencev podpiše svoj delež k ohranjanju naše dežele zdrave za nas, danes in naše potomce. Pet minut pred dvanajsto se politiki le prebujajo. Izginotje čebel bi imelo za človeštvo uničujoč učinek! Skrivnostno pri umiranju čebel je, da čebel enostavno ni več, izginejo brez sledu. Zapustile so panj, mladega zaroda ne oskrbujejo več. Ne vemo, kam so šle. V panju ni mrtvih čebel, čebele enostavno izginejo. Posledice so zaenkrat še neizmerljive: izginotje čebel bi imelo za človeštvo uničujoč učinek, kajti skoraj dve tretjini naše prehrane je posredno ali neposredno odvisna od dela čebel. Večino sadja (90%) oprašujejo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline itd. Zato je Albert Einstein že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …« Prave alternative za opraševanje čebel do danes še niso odkrili. Tudi uporaba velikih ventilatorjev ni prinesla željenega učinka. Čebele so najnatančnejši gradbeni mojstri na svetu, njihova navigacija poteka po njihovih lastnih zemljevidih, podrobno preračunavajo položaj sonca, razlikujejo stotero vonjav in prevzemajo mogočno nalogo za naš planet: opraševanje neštetih cvetov na sadnem drevju, v vrtovih, na travnikih in v gozdovih. Čebele opravljajo šest poklicev v 30 dneh Da bi lahko to nalogo, ki zagotavlja nadaljnji obstanek vsega živega, zanesljivo opravljale, so se čebele brezhibno in harmonično organizirale, česar pri ljudeh še nikjer ni bilo mogoče najti. »Občudovanja vredno pri čebelah je že samo njihovo bistvo,« razlaga dolgoletni čebelar Hermann Glas. »Občudovanja vredno zato, ker vse stoodstotno deluje in čebela že od prvega dne svojega prihoda na svet ve, kaj je njena naloga. Naloga je že v njej sami.« Pri tem še zdaleč ne gre le za opraševanje cvetov – v času njenega kratkega življenja (30 do 70 dni) opravlja čebela šest različnih poklicev. Ko se izvali, prve štiri dni kot čebela – čistilka čisti celice satja in panj, kajti v neočiščene celice satja čebelja matica ne leže novih jajčec. Od 5. do 11. dne je dojilja in krmi ličinke. Nato dela 3 dni kot skladiščnik: nalaga nektar v celice satja in prezračuje panj na ta način, da z veliko hitrostjo zamahuje s krili. S 14. dnem življenja končno postane čebela – graditeljica in gradi celice satja, eno za drugo, šesterokotne, eno enako drugi. Z 18. dnem čebela spremeni svojo vlogo v čebelo – braniteljico in pri vhodu v panj odganja vsiljivce kot so ose, sršeni in metulji. Šele nato, s svojim 22. dnem življenja, postane čebela nabiralka. Leta s cveta na cvet, da nabere nektar, cvetni prah in propolis (neke vrste drevesno smolo), hrano za čebele v panju. Kako čebela ve, kaj je njeno delo? Kaj ji narekuje, kdaj mora zamenjati delovno mesto? Kdo si je izmislil znameniti in dolgo raziskovani ples v krogu in poplesovanje z zadkom, s katerim čebela po vrnitvi v panj sporoča drugim čebelam natančno mesto, oddaljenost in kvaliteto izvora hrane? Poročilo v medijih je bilo osupljivo: V ZDA je prišlo do masovnega umiranja čebel v takem obsegu, kot ga niso opazili še nikoli doslej. Na zahodni obali Amerike je propadlo okoli 60 odstotkov čebelje populacije, na vzhodni obali in v Teksasu pa več kot 70 odstotkov. Prizadetih je več kot polovica vseh zveznih držav in deli Kanade. Enako se dogaja v Španiji in na Poljskem. Ali so krivi mobilni telefoni? Po opisu v članku časopisa The Independent (britanski nedeljski časopis) se čebele izgubijo zaradi radiacije (sevanja) mobilnih telefonov. Iz tega vzroka ne najdejo več nazaj v svoje panje, v katerih ostanejo le matica, izležena jajčeca in med. Ena izmed študij Univerze v Landau, je, kot piše časopis Bild, to domnevo že potrdila. Kako naj si to razlagamo? Znanost je pogosto dokazala, da pravzaprav ničesar ne ve. So pa mnogi čebelarji v bližini oddajnikov in pod daljnovodi opazili nenavadne, negativne pojave. Eden od čebelarjev opisuje svoja opažanja glede spremenjenega obnašanja čebel ob postavitvi oddajnikov v njihovi neposredni bližini: »Pri moji čebelji populaciji (sprva približno 40 družin) je bilo opaziti močan nemir in povečano težnjo po rojenju. Kot čebelar z nakladalnimi panji uporabljam tako imenovano povišano dno, čebele v tem prostoru niso dograjevale satovja v nadaljevanju pripravljenih okvirčkov, ampak brez reda, križem kražem po prostoru. Še posebej vpadljiva je bila močna lepljivost satov, tako da je bilo posamezne okvire težko ločiti. Opazil sem tudi izredno hiter spomladanski razvoj, tako da je bilo treba predčasno poskrbeti za preprečevanje rojenja. Poleti je prišlo do nerazložljivega upadanja čebelje populacije. Čebele so panje enostavno zapustile.« (www.mikrowellensmog.info/bienen.html) Čebele živijo v kolektivu Čebele so bitja z visoko inteligenco. »Ta iznajdljivost, ta red, česa takega mi ljudje nismo sposobni,« se navdušuje čebelar Hermann Glas, ki oskrbuje 40 čebeljih družin. Zanj čebele niso posamična bitja, zanj so čebele enota: »Čebelja družina je kot eno samo bitje, ima nekaj, kar bi lahko imenovali kolektivna duša.« Tako tudi zelo stari čebelarji nikoli ne govore o čebelah, temveč vedno o čebeli. In ta obstaja v treh spolih: tu je matica, ki se dovoli krmiti z dragocenim matičnim mlečkom in ki v svojem 3 do 4 leta trajajočem življenju v celice satovja izleže dva milijona jajčec, ob sončnem obratu do 2000 jajčec dnevno; tu so delavke ženskega spola, ki panj gradijo, v njem vzdržujejo red in čistočo, nabirajo nektar in krmijo ličinke; in tu so troti moškega spola, katerih je v panju le nekaj sto. Troti igrajo v panju pravzaprav tragično vlogo. Nekoliko okornejši in bolj poraščeni kot čebele delavke so v panju uporabni le kot osemenjevalci matice. Prehranjevati se ne morejo sami, oskrbujejo jih čebele delavke. Tudi k obrambi ne morejo ničesar doprinesti, saj nimajo organa za pikanje. Njihova naloga je enostavno le v tem, da se v spomladansko-poletnem času odpravijo na poročni let in osemenijo matico, kar le redkim uspe in pomeni njihovo takojšnjo smrt. Kraljica ali delavka? O tem, ali bo čebela živela kot trot, delavka ali matica, ne odloča genetski zapis, temveč to preprosto določa ravnanje z jajčecem. Za ličinke matice, recimo, so zgrajene posebno oblikovane večje »kraljevske zibelke«. Te ličinke so deležne posebne prehrane, prejemajo izbran sok, matični mleček, ki ga proizvajajo mlade čebele v svojih žlezah. Nasprotno pa ličinke bodočih čebel delavk prejemajo od 6. do 7. dne hrano, ki je mešanica cvetnega prahu, medu in vode. Troti sicer prejemajo enako hrano, vendar izvirajo iz neoplojenih jajčec. In kdo določa razdelitev na matico, delavko ali trota? Seveda zopet »čebela«, duša čebelje družine. Ta tudi zazna, če se je čebelja družina preveč namnožila. V tem primeru mora čebelja matica na dieto, tako da izleže manj jajčec, postane vitkejša in tako sposobna leteti. Posledično se družina razdeli, prične rojiti: stara matica zapusti panj skupaj z delom svojih dvorjanov in si poišče novo bivališče. Za kraljevski naraščaj je že pravočasno poskrbljeno – mlada matica je že vzrejena v novi kraljevski zibki. Po svojem poročnem letu odslej ona prevzema izleganje jajčec in s svojim vonjem skrbi za harmonijo v panju. Je to le goli nagon, ki vodi življenje čebele? Ali imajo čebele zavest? Ali razmišljajo? Temu vprašanju se trenutno posvečajo raziskovalci vseh narodnosti. Biolog James L. Gould z Univerze Princeton je pri svojih raziskovanjih naletel na primer, s katerim ni računal nihče, niti on sam. Gould je pripravil svojim čebelam mobilno pašo in jo vsak dan prestavil za enako razdaljo. Kot je bilo pričakovati, so čebele nabiralke vedno izsledile novo mesto paše. A kar se je zgodilo zatem, je preseglo vse, kar bi lahko smiselno pričakovali: po nekaj dneh so čebele vedele, kje bo ta dan stala paša in so na tem mestu neučakano krožile, dokler ni prispel Gould s pašo. Ali so čebele spregledale princip Gouldovega poizkusa? Pametne razlage Gould za to ni mogel najti. A njegova nemoč pri iskanju razlage se je še bolj stopnjevala, ko je potek svojega poizkusa drastično otežil. Paše ni prestavljal za enakomerno razdaljo, temveč je stopnjeval prestavitev vedno znova za faktor 1,25 – vse prej kot zlahka ugotovljiva zakonitost. In kljub temu so se čebele tudi v tem primeru znašle. Kot da bi v teku tega poizkusa razumele njegova pravila, so vedno krožile nad pravim mestom v pričakovanju hrane. Očitno so ravnale po pravilu: vzemi zadnjo postavitev, k njej prištej 25 odstotkov in tam te čaka hrana. Do danes še nihče ni našel ključne razlage, kako so insekti s svojimi miligramskimi možgani sposobni takšnih malodane nemogočih dosežkov. Če izhajamo iz tega, da ima vse živo svojo dušo, da se v vseh oblikah življenja pretaka vesoljna duhovnost – Bog, potem ustreza razmišljanje, da se zavest vsake posamezne čebele potencira v čebelji družini. Z življenjem v skupnosti nastane neka višja zavest, ki je ne moremo omejevati s številom nevronov v možganih ene same čebele. Boj čebel za preživetje Kakršnokoli že je naše stališče do tega vprašanja – ali naj priznavamo čebelam nagon, zavest ali dušo občestva – kdor se poglablja v dogajanja in zakonitosti znotraj čebelje družine, je prevzet, občuti občudovanje, občuti spoštovanje do teh bitij, od katerih je v bistvu odvisno naše preživetje. Toliko bolj nerazumljivo je zato človekovo ravnanje z okoljem, z naravo, z živalmi. Zakaj v ZDA in v drugih državah na skrivnosten način zapušča na tisoče čebel svoje panje? Ali terjata zastrupljanje okolja in zločin nad stvarstvom – genska tehnika svoj davek? Ali je človek zmedel čebelji red? Ali čebele iščejo območja, v katerih še lahko žive po svoji ureditvi? Ali sploh še obstajajo takšna območja in če, ali so čebeljim rojem dosegljiva? Ali jih je človek obsodil na propad in s tem izrekel obsodbo tudi samemu sebi …? »Človeštvo nujno potrebuje čebele, saj sta skoraj dve tretjini človekove prehrane odvisni od čebel, bodisi posredno ali neposredno: 80 do 90 odstotkov sadja (jabolka, hruške, slive, češnje, breskve, kivi itd.) oprašijo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline, sojo, beluše, brokoli, zéleno, kumare in še okrog 90 drugih vrst sadja in zelenjave. Vegetarisch geniessen, 3/07, prevod: Blanka Prezelj Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, november 2007

pomoje tut boljs 2 al pa 3 naenkrat kt pa vsazga posebej itaq

hm, mozno. jst zadeve v bistvu ne poznam sploh... vem pa, da so cene ZELO previsoke za normalnega cloveka, s povprecno placo. 320.000 EUR je FULL denarja, vsaj zame predstavlja bajno vsoto! ce bi delal v neki sluzbi, kjer bi imel recimo 600 EUR place; od katere bi privarceval maksimalno 100 EUR mesecno, s tem da bi zivel zelo skromno v nekem podnajemniskem stanovanju, bi vseeno potreboval 3200 mesecev, da bi privarceval 320.000 EUR. To je 266 let! In ce je tu se partnerka, ki prav tako privarcuje 100 EUR mesecno, pomeni, da bi potrebovala pol manj; in je se vedno 1600 mesecev = 133 let!! Ok, pa recimo, da ima oseba se malo boljso sluzbo ob kateri privarcujeta s partnerko cca. 400 EUR mesecno, kar je v teh casih itaq ze luksuz pomoje. Bi se vedno potrebovala 800 mesecev. Pomeni ,da bi se vedno potrebovala cca. 66 let, da privarcujeta 320.000 EUR. Kakih 15 let morda odpade z vlaganjem, obrestmi ipd... in prideta na cca. 50 let. Kar je itaq prevec! In ce so eventuelno prisotni se otroci, pa itaq ne bi 0 privarceval. tolk o cenah nepremicnin danes :xx!: Nekaj bi pridobil s kaksnimi vezavami, vlaganjem denarja.. kar pa itaq 0 ni ziher. Ce pa ze je "bolj ziher" pa je zato profit tolk manjsi. Obenem pa itaq ne bi vlagal v neke sklade ipd sranja, ker niti ne vem kam gre denar... morda za farmacijo, vojsko, bog ve kam... torej je edina moznost cenejsa gradnja, ki je ponavadi tudi bolj ekoloska. Sama zemlja in gradbeno dovoljenje pa tudi ni poceni. Treba ze za nakup zemlje (pre)dolgo varcevat!