free

se en: Nova znanost: eter in zdravilna moč kristalov Dolg prispevek. (55:20 minut) Zdravilstvo in znanost o terapiji s kristali. Kakšen je odnos znanosti do subtilnih energij ter polj (eter)? Biopolje kot vezni člen med objektivnostjo znanosti in subjektivnostjo (empirijo) zdravilstva. Prva konferenca o novih poteh uporabe kristalov, 2. del. Predava dr. Robert Leskovar, Inštitut BION.

Za manj strupov in več zdravja - 3.del

BLOWWWWWwwww YOUR MIND Kickstart My Heart

ma vids, kolk dobr se dopolnjujeva-mo super!

La'Vers' - Fižou

maa, prou res mas!

Obenem pa se nalaga tudi zaradi kuhane hrane! Namrec, kadar zivila, ki vsebujejo kalcij kuhamo, kalcij spremeni svojo naravno, osnovno, zaobljeno strukturo v aragonitno obliko (primer kamen v bojlerju), ki je spicasta in s lepi na stene zil itn. Clovek se v vsej svoji zgodovini se pravzaprav se ni prilagodil kuhani hrani, kljub tisocletjem... Se vedno organizem na kuhano hrano reagira kot na tujek - pomeni, da pricne dodatno proizvajati levkocite (temu povecanju se rece levkocitoza). Dejstvo pa je, da topla in morda kdaj vroca hrana prija organizmu. Seveda pa je odvisno tudi katera zivila segrevamo

kam?

.... služenje >>>

Ženska, ki preprosto živi >>> Anne Donath – življenje brez tehnike http://www.pozitivke.net/images/articles/20080220120028526_1.jpg Če potrebuje Anne Donath zvečer luč, seže v predal, v katerem ležijo vžigalice za sveče. Če si želi poleti kaj skuhati, stopi pred hišna vrata, kjer je preprosto ognjišče, narejeno iz treh velikih kamnov, na katerem stoji lonec. Če želi priti iz spalnice v dnevno sobo in od tam v kuhinjo, se mora le enkrat obrniti, saj ima samo eno sobo. Hiša Anne Donath je iz lesa in primernejše ime je koča, ki meri v dolžino in širino štiri korake. Pokrita je sicer z modernimi strešniki, kot je predvideno v zazidalnem načrtu na tem področju, kjer živijo ljudje v masivnih hišah in se vozijo z mercedesi. Imajo velike vrtove in ob sobotah kosijo travo, so premožni in zvečer gledajo Lepo je biti milijonar. Anna Donath nima nič podobnega. Nobene elektrike in plina. Nobenega telefona, kaj šele avta. Življenjski stil Anne Donath, ki živi sredi naselja enostanovanjskih hiš v Gornji Švabski, je postal del družbene razprave, ki jo zaznamuje predvsem ena beseda: odpovedovanje. Anne Donath je razmislila, kaj vse potrebuje za življenje in koliko jo bo to stalo. Pred desetimi leti je vzela kredit, kupila zemljišče, na katerega je postavila brunarico in kredit odplačala. Danes živi od 370 EUR na mesec, ki si jih zasluži z delom. „Preprosto sem si poenostavila življenjske okoliščine," pravi 54 letna Anne. Med poenostavljene življenjske okoliščine šteje, ko si Anne Donath želi na počitnice v Grčijo, ampak ne z letalom ali vlakom, marveč s kolesom. Poenostavljene življenjske okoliščine so tudi, če kolo ni najnovejše gorsko kolo z neštetimi prestavami, s katerim lahko prečkaš Alpe. Anne Donath je za pot v Grčijo uporabila svoje staro, majhno BMX kolo, brez prestav. Privoščila si je zgolj nov sedež. Po hribu navzgor je morala kolo porivati. Omejevanje porabe Anne ponuja ljudem ekstremno sliko, ki spominja na ogledalo, ki pači in v katerega pogledaš noter in ne vidiš nič znanega, zgolj nekaj čudnega. Ljudje se takšne nenavadne slike sprva ustrašijo. Če bi vsi živeli na tak način, potem bi bilo naše gospodarstvo na psu, so mnenja nekateri v kraju. Dobro je, da vsaj dela, pravijo drugi. Kajti tam se lahko na vsake toliko oprha in dobi toplo hrano. Bad Schussenried leži na pol poti med Biberachom in Bodenskim jezerom (Bodensee). "Barok, pivo in betonski mešalniki", opiše svoje mesto z 8 500 prebivalci, s starim samostanom, baročno knjižnico, pivovarno z muzejem piva, tamkajšnji župan. Izven mesta gradi podjetje Liebherr s 500 zaposlenimi betonske mešalnike za svet, Aldi pa veliko samopostrežno trgovino, hotel na drugem koncu se imenuje Amerika. Župan Georg Beetz pravi, da se nekateri bojijo sprememb. In na začetku se je Anne Donath vsem zdela nekoliko prismuknjena. Hiša Anne Donath takrat ni stala veliko: 8 500 mark, vključno s kletjo, kaminom in pečjo, dodatnih 5 000 mark je šlo za zemljišče in za stroške komunalne ureditve. Danes je majhna brunarica neke vrste turistična atrakcija naselja Steinhausen pri Bad Schussenriedu. Anne Donath je zaposlena kot medicinska sestra na oddelku za psihiatrijo v kraju Bad Schussenried. V pogodbi je zapisano, da dela Anne Donath enkrat na teden. V resnici to pomeni, da dela samo poleti v času dopustov, in sicer zaporedoma nekaj tednov skupaj. Preostalo leto je prosta. Za to delo dobi neobdavčenih bruto 470 EUR na mesec (neobdavčeni eksistenčni minimum v Nemčiji znaša 6948 EUR na leto). 100 EUR gre za najrazličnejše prispevke kot zdravstveno zavarovanje, itn. 33 EUR porabi za stalne stroške: zavarovanje zgradb in zemljiški davek, obvezno (škodno) zavarovanje, dimnikarja, odvoz smeti, vodo, les, milo, sveče. Anne Donath ima radio na baterije. Zadaj za hišo prideluje zelenjavo, por, čebulo, paradižnik in nekaj krompirja. Zemlje se najraje dotika z boso nogo. Pogosto jé krompir, najraje s čebulo, in ko lastne zaloge preko dolge zime poidejo, sledijo nakupi pri prijateljici. Hiša je opremljena le z najnujnejšimi stvarmi: zraven vrat je peč, poleg koš z lesom in starim papirjem kot kurivi; dve polici s knjigami, majhna omara za živila in obleko, vrv, na kateri pozimi suši perilo, svetla, puhasta preproga, na kateri podnevi sedi in bere ter ponoči spi. Lesena hiša s kletjo http://www.pozitivke.net/images/articles/20080220120028526_2.jpg Levo od vhoda je kopalnica: za zaveso je del stene pokrit s ploščicami, na steni je pipa, pred njo vedro – „To je umivalnik", pove Anne Donath, „tudi s tremi litri vode se lahko dobro umiješ, brez tuša." Ima tudi ogledalo in stranišče. Anna Donath splakuje z deževnico, ki jo zbira v cisterni. Uradno veljaš v Nemčijo za revnega, če je dohodek nižji od polovice povprečnega dohodka celokupnega prebivalstva (nazadnje je ležal povprečni neto dohodek pri 1440 EUR). Torej je Anne Donath revna. Vendar je bila ona tista, ki se je odločila, da bo živela kot živi. Lahko bi na primer delala več, da bi zaslužila več. Na kliniki so ji slednje že večkrat ponujali. Nato bi si lahko kupila avto ali vsaj boljše kolo. Ali si najela večje stanovanje, da ji ne bi bilo potrebno živeti v hiši, ki je manjša od sosedove garaže. Tega noče. Ne želi delati več, da bi imela več. Anne Donath je ubrala obratno pot: dela toliko, kolikor minimalno potrebuje, da preživi, nič več. Eksistenčni minimum zanjo ne predstavlja ovire na poti, za katero se nahaja sreča. Na to pot se je že odpravila pred 50 leti. Malente, Schleswig-Holstein, kmalu po 2. svetovni vojni. Denarja je v Nemčiji malo, predvsem za tiste, ki morajo nahraniti veliko otrok. Anne Donath ima dva brata. S starši živijo pri babici v stari hiši. Na razpolago nimajo veliko prostora: dve podstrešni sobi. Ko je na poti naslednji otrok se preselijo v večje stanovanje s kopalno kadjo in hladilnikom. Mati včasih ne ve, kako bi plačala hrano. Ko se rodi še en otrok, se preselijo v še večje stanovanje in imajo še manj denarja. To se ti vtisne v spomin. Anne Donath pravi, da z dolgovi ne bi mogla živeti. In da je zmeraj stremela po „solidni posesti" – lastni hiši. Ko se je poročila, se je preselila k možu v južno Nemčijo. Pogosto so skupaj s tremi hčerkami šli na dopust v Alžirijo z avtobusom ali s terenskim vozilom. V Severni Afriki spozna Anne, da za pranje perila ne potrebuje pralnega stroja. Da lahko kuha tudi nad ognjiščem. In da imajo beduini, kljub temu, da opravijo vse stvari ročno, še vedno dovolj časa za pogovor. Po ločitvi se je z otroki preselila v Schussenried v podnajemniško stanovanje, v sedmo nadstropje. Ko hčere odrastejo in se odselijo, si Anne kupi džip in se odpravi na pot. Brez elektrike, plina in telefona – zato dovolj časa Leta 1992 preživi šest tednov v majhni alžirski oazi Mertoutek, ko naposled spozna, kako želi v prihodnje živeti. Ko se ji pokvari sušilec perila, ne kupi novega. Ob priliki tudi pralni stroj zadnjič opere perilo. In Anne Donath začne preračunavati. Dobivala bi naj 400 EUR pokojnine, nič več, ker je zavoljo otrok delala manj. Ampak 400 EUR je premalo, da bi plačevala najemnino in živela kot doslej. Na božični večer leta 1993 se Anne Donath preseli v lastno hišo. Danes si ne more predstavljati drugačnega življenja. Njeni otroci so to sprejeli. Najstarejša hči bo poleti pustila službo in šla „za nekaj časa" "past ovce", pravi Anne Donath. Medtem ko je Anne Donath zadovoljna, so okoljevarstveniki razočarani, ker je klet v hiši iz betona in ne iz ilovice. Vegetarijanci so razočarani, ker pri prijateljih jé klobase. Tisti, ki ne marajo avtomobile, so razočarani, ker gre Anne Donath s prijatelji po nakupih do Biberbacha z avtomobilom. Ljudje, ki zavračajo potrošništvo so razočarani, ker si vsake toliko časa kupi zelo drage stvari, kot na primer pohodne čevlje za 215 EUR. Prepirljivci so razočarani, ker ima Anne relativno dobre medsosedske odnose; včasih pride soseda in ji prinese pecivo. Pravzaprav so razočarani vsi, da Anne Donath ne hodi skozi življenje žalostna, in da ne porabi prostega časa, ki ga ima na pretek, za dobra dejanja, ampak preprosto živi. "Brezdelje je ustvarjalno", pravi in ima čas celo za predenje volne. Plete si pulovre, ne za to, ker bi želela bojkotirati tekstilno industrijo, ampak ker je bil kmet v vasi vesel, da je našel odjemalca za volno, ki bi jo sicer moral dati drago odstraniti. Za en pulover potrebuje dva meseca. V trgovini bi obleka iz ročno česane strižene volne stala celo premoženje. Anne Donath si lahko to privošči. In če se še kdo v kraju Bad Schussenried odloči, da bi živel na tak način in si zgradil še eno tako hišo? Župan za trenutek pomisli. Pred desetimi leti, ko si je Anne Donath postavljala kočo, Georg Beetz še ni bil župan, ampak pravi, da ne bi imel nič proti. Danes ima Beetz pisarno tako veliko kot je majhna lesena hiša v naselju Steinhausen. „Odvisno, kje bi ta hiša stala. Neposredno v središču, na primer zraven glavne ceste, seveda ne bi šlo. Ne more vsak početi, kar si zaželi. Le tako lahko deluje družba." Prevod in priredba: Valerija Hozjan Vir: http://www.initiative.cc

Slabe strani žvečilnega gumija Nekaterim ljudem je žvečenje postalo vsakodnevna razvada in se brez žvečilnega gumija počutijo kot brez kosa oblačila. Če spadate v to skupino, se morate zavedati nekaterih tveganj. Katerih? Žvečilni gumi je marsikdaj dobrodošel Žvečilni gumi nam je v mnogih položajih v veliko olajšavo in pomoč – recimo takrat, ko pri roki nimamo zobne ščetke, pa bi si po zaužitem obroku radi osvežili usta. Poleg osvežilne funkcije naj bi žvečilni gumi, če gre seveda verjeti proizvajalcem, zmanjševal tudi možnost nastanka zobne gnilobe. Še bolj neprecenljiv je, ko moramo očarati objekt svojega poželenja. Absolutno neprecenljivo vrednost pa dobi, ko ta objekt podleže našim čarom in z njim pridemo v neposreden telesni stik. Tveganja, ki jih prinaša pretirano žvečenje: Žvečilni gumi povzroča nepotrebno obrabo hrustanca, ki sicer v vaši čeljusti deluje kot "amortizer". Če je hrustanec enkrat poškodovan, lahko postane razlog stalne bolečine in nelagodja. Med žvečenjem človek uporablja osem različnih obraznih mišic. Nepotrebno žvečenje lahko povzroči kronično zategnjenost dveh mišic, ki sta ob sencih. To pomeni, da začneta pritiskati na živce, ki so v tem delu glave, in s tem povzročata kronične glavobole. V vaših ustih je šest žlez, ki proizvajajo slino vsakič, kadar začnete žvečiti. Nenehno spodbujanje delovanja žlez slinavk pomeni izgubo energije, ki bi bila sicer porabljena za delovanje presnove. Večina žvečilnih gumijev je sladkana z aspartamom. Dolgotrajno uživanje te snovi je po medicinskih raziskavah povezano z razvojem raka in sladkorne bolezni. Če žvečilni gumi ni sladkan z aspartamom, je po navadi sladkan s sladkorjem, ki prav tako ni zdrav. Napotki strokovnjakov Zato strokovnjaki toplo priporočajo, naj žvečenje omejimo na kratkotrajno osvežitev daha. Ker so vaši hrustanci in mišice dragoceni, naj žvečenje nikakor ne postane nekajurna vsakodnevna razvada. V vsakem primeru pa se najprej prepričajte, kakšno je dodano sladilo – najbolje je, če ga sploh ni. Če ne gre drugače, pa naj bi bilo najmanj škodljivo sladilo ksilitol. Vir: www.zurnal24.si Vir >>

Solarna energija skoraj za 90 odstotkov bolj prijazna do okolja Elektrika iz solarnih celic pomeni za atmosfero v primerjavi z običajno elektriko za skoraj 90 odstotkov manj škodljivih emisij, so ugotovili ameriški znanstveniki in svoje ugotovitve objavili v strokovni reviji Environmental Science & Technology. Znanstveniki so proučevali, koliko toplogrednih plinov, težkih kovin, dušikovega oksida in žveplovega dioksida nastane pri proizvodnji in 30-letnem obratovanju različnih modulov pridobivanja električne energije. Pri tem so med drugim ugotovili, da pri elektriki iz solarnih celice nastane od 90 do 300-krat manj škodljivega kadmija na kilovatno uro kot pri električni energiji iz termoelektrarne z optimalno delujočimi filtri. Vir: dnevnik.si Vir >>>

nisem se vsega prebral, toda z napisanim se ze v osnovi povsem strinjam!

afriska kali --- http://fhes.si/slike/mystica2.jpg

Vila to se bolj redi, kakor da v miru pojes tvoj obrok.

http://www.youtube.com/watch?v=IxECw1wulzE

da. verjetno res mnogi... je pa to lahko zanimiva diskusija sam je namrec se nisem dovolj raziskal.

he he, nisem noni soka ne, sem pa drugih. osebno vem, da mi je noni sok pomagal. obasno ga uzivam. pomaga pri prebavi in sploh mi je zelo okusen. ce koga poznas, ki mu je skodil (razen tebe) naj tule napise, ce hoce; me prav zanima verjamem, da se najdejo. verjamem pa tudi, da se najde vec takih, ki bodo pricali o izboljsanju pocutja. tretja pomembna zadeva pa je: kateri noni sok je kdo uzival!! na trziscu se pojavlja vec vrst. sam obcasno ne uzivam originalnega, ki je mnda taksen, da sadez stiskajo, da dobijo tekocino. Temvec uzivam takega, ki je je nakapljan, torej se tekocina nakaplja. Neketri pravijo, da creslovina sadeza ni najbolj zdrava za uzivanje; prav zato pijem nakapljanega. Ali je temu resnicno tako pa itaq ne morm preverit. Zal. Tako ostaja odlocitev za uzivanje izkljucno v rokah posameznika. Noni sok pa menda prodajajo celo v lekarnah. Ne vem tocno kaj to pomeni, toda logicno bi moralo to pomeniti se toliko vecjo garancijo za primernost. Verjetno pa je ne! No, noni sok je meni cisto vredu zadeva; predvsem kot popestritev sodobne prehane.

iluzije lahko zavracamo sele takrat, ko se jih zavemo ane !?

ni vse za vsakega in tudi ne vedno! to se ne pomeni, da je z noni sokom karkoli narobe! mislim, da ti obisk zdravnika ne bi skodoval! obenem pa sigurno obstaja nek procent ljudi, ki so alergicni na noni sok, kakor obstaja nek procent ljdui ki so alergicni na keterokoli drugo zivilo. Pomeni, da ni zivivla na katerega vsaj nekdo ne bi bil alergicen ali imel taksne ali druagcne recimo temu 'negativne' simptome uzivanja dolocenega zivila ali produkta.

skoda, da vidis najprej le 'negativno'. niti ne. mislim, da se zdalec clovek ni "na hladnem". temvec je cujece, ljubeznivo in socutno bitje zastrto s strahovi in tancico nezavedanja, ki ga pocasi odstira na taksne ali drugacne nacine. tancico strahu odkrivamo vedno bolj. da, zal nekatere okoliscine. ponavljamo velikokrat. clovek pocne se kaj drugega kakor se vrti v krogu lastnih iluzij. in ce to pocne, pocne zaradi tega da se jih zave, se nauci, ozavesti. Viveka! ce zivali bivajo bolj nagonsko in s tem vsklajeno z naravo se ne pomeni, da so duhovno in umsko bolj razvite. torej ce ves vprasanje in odgovor zakaj sprasujes mene!?

tale je tudi zalostna... se bolj zalostno pa neredi to, da jo drugi naredijo zalostno. zanimivo ko poslusamo, ko res poslusamo se v nas lahko naseljuje mir. verjetno pa je to odvisno tudi od tega kaj poslusamo. drugi posnetki: Connie Recording at Olympic Studio

ze ze.. dejstvo pa je, da cetudi se sprasujejo smo ljudje umsko dalec pred njimi. kaj je vprasanje - vse je lahko vprasanje

aha. hm.. zanimiv opis: "na rob zdrave pameti" x!x prepustitev custvenemu delu etra, ki se izrazi skozi jok. me prav zanima kako dozivljas celotni postopek!?!? slisis pesem, se prepustis melodiji, morda poslusas besedilo.. ugotovis, da ti pesem prinasa zalostne obcutke, prepustis, da se zjokas... ali pa zacnes nekaj razmisljati, kar te spravi v jok...? potem pa... ali imas v sebi bolecino, ki se izrazi na tak nacin, morda neka potlacena custva, krivdo, morda prestrasenost... morda se enostavno prepustis tistim obcutkom, ker ti pac tako pase? tako se lahko vprasamo, ali nas tisto pocutje, v katerem morda tudi jokamo zadovoljuje, ali nam prinasa mir, boljse pocutje, daje smisel, ugodje, napetost, sovrastvo, depresijo, nas odpira ali zapira zivljenju? zanimivo tudi to, da se nekdo prav namensko prepusca dolocenim obcutkom, ki lahko vodijo tudi v jok. nekdo pa se jih namensko izogiba. veliko vprasanj v vezi s tem... ki lahko morda nekomu povedo veliko. se posebej glasba, ki lahko zelo vpliva na pocutje ljudi. na mood, na custveno telo. zanimivo je tudi to, da kadar je v nas vec mira, je tudi glasba, ki jo poslusamo bolj umirjena.

tudi v tem smo drugacni od zivalsko rastlinske vrste. torej imamo sposobnost sprasevati se. sprasevanje lahko prinasa zavest. zavest o bivanju je pomembna in ima smisel. zavest o tem kaj smo in zakaj smo. eden izmed smislov duhonosti pa je tudi ta, da zavest uporabimo v tem fizicnem svetu materije.