free

o jao.. a ti ni dost, zdej hocs se smisel... sicer pa ce ga ze tolk hoces, pol ma kr na OS, pa telefon, mail pa tko...

jah, sej a ne vids da lih zato pravm velik je povedala... pa fajn musko ma men upam da nisi gluhonema

kakorkoli pac, jst se ne spoznam lih ... sam sm pa gledu slike raziskav. sicer pa, ce bo kej podobnega predavnje se, te obvestim! pa kako receva se z tistimi, ki so merili, preucevali ipd... hvala za infote, upam da se kej tazga napises!

nicky, ne se bat, sej te mamo radi!

v vsakem primeru! ze zarad skorpije!

Lolita Lempicka bodi to kar si. tudi ob njem. poslusi enyo! evo, sm ti napisu komentar in si bolj vesela zdej!

http://hughbarrow.com/traveltrips/India/rg/3.jpg

skorpije ljubijo ribe! res je! blazno vredu smo! skorpijam je pa najbols k jih ujet ne morjo do konca! marsa kako kej pralni stroj!? (mal se mi bere , pa vprasam... ) ha hahahah hahah hahh vikend! no, pa sej, mogoce kako fajn babo spoznas na servisu you never no...

da, se strinjam.. da ni vse zanic in da iz muhe ni delati slona. kljub temu je nekomu tak podatek lahko primeren, kajti velike kolicine uzivanja mleka vsekakor niso primerne, vsaj jaz tako milsim. povecanje sluza v telesu ipd... zakalciranost zil, pomanjkanje kalcija ipd... bil sem na predavanu kejr je gospod ki je predaval oz je bil gost predavnaj povedal da so se z nekaj osebami testirali in preucevali mleko in reakcijo na zile ipd... pokazal je tudi rezultate raziskave, slike ipd... kalcij se zaradi postopka predelave, segrevanja ipd... spremeni v drugacno obliki, ki je aragonitna. spicasta in je primerjal kot z vodnim kamnom ki se nabira na bojlerju recimo. ej spicast in se nabira na stenak zil. docim kalcij ne predelanega mleka nima take oblike oz. ima naravno, ne aragonitno in bolj zaobljeno. seveda pa o tukaj se bakterije ipd... recimo sam uzivam mlecne izdekle predvsem zaradi vitamina D. in ker mi vcasih zpasejo. sicer pa jih raje nadomescam z sojinimi proizvodi. to se posebej v zimeskem casu. dejstvo je, da ce mlecnih idelkov pouzijem veliko, se mi kmalu pozna pri izlocanju sluzi predvsem skozi nos, sinusi ipd...

kul! ti sam pis na OS!

morda lahk pa ti recimo mene spoznas

pr men dobis nizjo ceno za MAP! pis na OS ce te zanima! cena pa je odvisna od tega, ali ga kupis pri svetovalcih podjetja ali pa kar pri podjetju. vec na OS. aja, MAP naredi kozo res elasticno, zelo fajn koza postane. Sorry, nism gledu nazaj. morda ni nic narobe, smo vsaj obnovili... lak pa zbrisem, ce ti ni vredu!? yogurti so cul v zmernih kolicinah in seveda zelo odvisno kateri! nekateri vsebujejo veliko umetih dodatkov, barvil sladil kot je aspartam, ki je zelo skodljiv. jst crevesne bakterije umetno dovajam crevesju z dodatki prehrani oz. baketrijami v steklenici (produkt be well, obstajajo pa tudi drugi, recimo vitabiosa; potem pa laho tudi sami delamo doma primerne napitke, le ucinkovitost je morda vprasljiva). jogurte ma ima sicer rad, ker so osvezujoci.

se strinjam! sam je pa tut nekaj kar sicer lahko ali pa tudi ne upostevamo.. sveto pismo pravi, da ne gledamo zene drugega moza! drugo: varata lahko oba. neprimernosti lahko naredita oba, ni razlike. sej.. .sam brezveze soditi... vcasih je oseba zmedena, ima probleme sama s seboj in tk.... in se zgodi. da ne gleda srcem, temvec cem drugim. pa tudi... vcasih je to lahko tudi dobro, da se zavemo vezave, pripadnosti, globjega pomena, tistega kar imamo v sebi, pa nismo videli, dejanskosti obcutkov, custev... ipd... vse ima svoj namen. ce smo pred bogom izrekli da bomo zvesti v smislu kot ga narekuje sveto pismo, pomeni prevara, ce tega se tega ne drzimo. prav tako so misli, ce jim dopustimo da brez zadrzkov vodijo nase zelje... tudi primerno misliti je odgovornost! ne samo primerno pocetje. res je razlika predvsem v tem, kako pristopamo v dolocene partnerski odnos, kako pristopamo v vezo... ter tem kaksna so nasa prepricanja... ce smo verni in sledimo svetemu pismu, so stvari lahko zelo drugacne, kakor ce nekih naukov ne upostevamo in se ravnamo predvsem iz lastnih potreb in obcutkov. kaj pa je prav, pa nisem kompetenten soditi, razen sam zase.

ane! 80% ljudi je alergicnih na industrijsko meso... podatek dovolj pove!

lusna je ja. preprosta je nekak mi.

mogoce pa je ravno to problem - prevec zares... tudi jaz rad spoznavam... nikoli ne ves... me na forest gump-a spominja... life is like a box of chocolade, you never know what you get... jaz nisem niti razmisljal kaj takega ker probam ne ustvarjat namisljenosti. osamljenost ja.... ...zakaj se ni najdu? hm... men je pa vse astorlogija in vse psihologija... in vse vse drugo... sploh nima veze kaj je, sam da je uporabno v nekem trenutku ne.

vsekakor sem se bolj spostljivo izrazal kakor ti! no ja, ti ze ves ne. ce si zadovoljnja je ze vredu ne.

kadarkoli zellis. men se ne da vec. bom pa pomagal oblikovati koncno obliko (html in design) vsakega prevedenega sporocila, podobo, primero za njihovo stran in prenos na njihov streznik. v prevode pa se ne bom vtikal tako, da si zelo dobrodosla! javi na OS!

a na tvojmu forumu? hm.. ne bi glih, hvala za vabilo.

rak - lahko da, ali pa tudi ne, seveda. govoril in podal sem to vprasanje, bolj kot v zavedanje, da pravzaprav, ce se ukvarjamo s samim eboj, je to mogce tudi homosexualnost na nek nacin... ceprav ni. konec koncev se ukvarjamo z istim spolom ... se bolj pa sem ga podal zato, da se obsojanje pogleda z drugeg vidika in morda ublazi. zato. avtoerotica pravis, no saj. avto-spolna, isto-spolna. lahko so se pricakovanja, zahteve, norme, pravila, vera, ipd... da, da nisi v zvezi, ali pa tudi, nima veze... menda so osebe, ki se kljub vezi samozadovoljujejo. verjetno pa je tudi samozadovoljevanje razlicno... ki je povezano z drugimi ali pac ne in je povsem vase usmerjeno. mord bi mnogi lahko povedali svoje zgodbe o tem. ce to pocnejo, kako to pocnejo ipd... dejstvo pa je, da imamo v takih trenutkih opravka z istim spolom, torej s sabo.

povej kaj bi rada in mi poslji slikco na mail! that's all.

Mleko . Spoštovani! Leta 1991 mi je sodelavec prinesel izvod revije Zdravje z besedami: "Ti se zanimaš za mleko. Preberi si članek v tej reviji." V kratkem članku je nek zdravnik pisal, da so ugotovili, da se maščoba iz homogeniziranega mleka nabira na stene žil in da iz homogeniziranega mleka organizem ne more izkoristiti kalcija. Članka si žal nisem fotokopirala, me je pa to ves čas preganjalo. Najprej sem mislila, da bo industrija prenehala s homogeniziranjem mleka, pa ga je bilo celo vedno več. Potem pa sem se spraševala, kaj se pravzaprav zgodi v mleku ob homogenizaciji, da se tako zelo spremeni, čeprav mu ni nič dodano in je samo podvrženo mehanski obdelavi. Odgovor sem našla v Ullmannovi Enciklopediji tehnične kemije v poglavju o mleku in mlečnih izdelkih, ko sem lani iskala podatke o kazeinu. Od takrat čutim odgovornost in obvezo, da nekaj storim, da bi zavarovala nič hudega sluteče ljudi in predvsem otroke pred nevarnostjo, ki jim preti zaradi pitja homogeniziranega mleka in da bi jim omogočila dostop do nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki pa je resnično vir zdravja, lahko prebavljivo in skoraj v popolnosti oskrbi organizem z vsemi potrebnimi vitamini, minerali, maščobami, beljakovinami, ogljikovimi hidrati in mikroorganizmi mlečne mikroflore, katerih prisotnost v našem telesu je nujna za zdravje in odpornost proti okužbam. Napisala sem članek o tem (namenjen za objavo v reviji Zdravje ), ki je pripet. S spoštovanjem Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh. Ljubljana, 26. 4. 2002 HOMOGENIZIRANO MLEKO - POČASNI UBIJALEC Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni. Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih: Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči. Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira. Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje. Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka. Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. ®e samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi. Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. ®e preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče. Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh. Ljubljana, 21. 4. 2002

rak je ozdravljiv. sicer pa mi ni nben odgovoru na tole: hkrati pa, kot sem ze prej napisal, kaj pa ko je oseba sama s seboj... torej ali to pomeni da je istospolno usmerjena? zihr si vse prebral kar smo pisali... :xx!: :xx!: no ja, vsi imamo lahko mnenje. mogoce pa si ti tanajbolj normalen... dej povej kak ti to rata!? :xx!: ja... to se pa opazi... ja.