free

Hey, kwa me je mal u dobro voljo spravl: k sm pogledu tale video tvoj: http://www.lunin.net/marsa/video/TB_MISMO.MOV pa sm slisu kolk si se zezala school girls pa girls school.. he hehe ee pa potem oni smeh one bejbe na koncu tko otroski! iiiiiiiiiiiiiiiiiii kdo je ta bejba spljoh?

Ja. kwa pa zdej... ti recem da te mam rad, ce kej pomaga. (sam da nau kdo narobe zastopu)

kwa je hec a pol-na, na-pol? a sam to je hec?? dans rabm vec zgleda

Zakwa pa napol? a k sm 19 rojen?

Ja. Se mnogo veselih, prijetnih in ljubecih trenutkov zelim urednistvu in gostom foruma. Tudi to, da bo deloval brez zastojev, ki mu niso po godu. Torej da bodo serverji kot tudi uporabniki prijazni do foruma Naposled pa mu zelim se razvoj v 'pravo smer' , torej prijazno urednistvu in sedanjim ter bodocim uporabnikom.

Da. ogromno imajo nekaterih elementov! tudi zato so eno izmed superzivil, ker vsebujejo VSE: minerale, mascobe, beljakovine, etc... Hkrati pa za 'nizko' ceno dobimo veliko. Morda si kdaj privoscis se kaksne kalcke, ipd... tudi ti imajo veliko kolicino dodatnih vitaminov in mineralov. (alfa alfa kalcki recimo). Sploh so kalcki rojstvo necesa novega in imajo zato veliko potenciala in oz. ponavadi veliko vitaminov in mineralov, ipd.., ki jih potrebujejo za svoj razvoj, etc.. Spiruline, etc.. ponavadi gojijo v bazenih (umetno, toda zelo higiensko kontrolirano in bilolosko pridelani na nek nacin). Seveda je to odvisno od proizvajalca. So tudi alge, ki rastejo naravno - klamatske alge ali imenovane AFA alge. Kar je pomebno je tudi, ali potem te alge predelajo (naredijo kapsulo, etc...) nad 30 stopinj celzija, ipd...!! - To je zelo pomembno, kajti nad 30 stopinj celzija se unici mnogo encimov, etc... docim se pod 30 ne unicijo in zivilo ohrani nekatere sestavine. Slisal sem, da pa so klamatske morda oporecne, torej ne dovolj ciste zaradi mnogih ptic, ki bivajo v okolju kjer rastejo; seveda pa ti podatki niso uradni - torej zanesljivi. Podoben nacin je zacel tudi David Sandoval - ucenec Ann Vigmor, ki je bila predlagana za Nobeloveo nagrado, kar je ozdravila mnogo medicinsko brezupnih primerov samo z sokom psenicnih biljk, ki je kot ga imenujejo Kraljica med zivili, oz. eno od svetovnih superzivil, ker pac vsebuje ne samo ogromno esencialnih sestavin, ki jih potrebuje nase telo, temvec ima celo ogromno antioksidanstko moc (tudi do - 300 ORP / pomeni zivost hrane/). In ravno zaradi te zivosti soka psenicnih biljk, je Ann Vignmor uspelo ozdraviti ogromno stevilo ljudi. In to preprosto z sokom psenicnih biljk. Naposled je bil v Ameriki ustanovljen tudi Hipokratov Institut, ki deluje se danes. Tam pa seje izucil David Sandoval, ki sedaj pripravlja mesanico razlicnih sokov. Njegov sistem je zelo zanimiv prav zato, ker pridelek takoj dehidrira smo do 30 stopinj, da le ta ohrani verjetno skoraj vse sestavine. Hkrati pa je zmozen daljsega obstoja in transporta, ker je pac dehidriran oz. mrtev. Ker telo itak skoraj vso hrano, kijo konzumiramo mora oziviti z lastno energijo, prav tako ozivi tudi njegove sokove. (vse kar je ORP + = mrtvo; vse kar je ORP - = zivo). Eden od produktov podjetja GOH pa je tudi FHES - mineralni prah, ki ozivi vodo in zivila, ki je z sokovi Davida Sandovala vsekakor odlicna kombinacija, saj FHES ne samo, da dehidriran sok ozivi do stopnje kot je v naravi ali celo bolj, temvec naredi, da telo doloceno zivilo absorbira tudi do 300 x bolje kakor sicer. Potemtakem verjetno ni potrebmo uzivati 6 komadov spirulin, temvec le 3 ali 4, etc.. pa se od teh bomo dobili vec. ---------

Ali pa 6 kapsul, kot jih nekateri priporocajo! Kar je seveda odvisno od teze vsake tabletke (lahko je tudi v prahu) in koncentriranosti tabletke. Zato je morda priporocljivo slediti navodilom proizvajalca!

Tu so nekatere spiruline, ki se prodajajo pri nas ali pa pisejo o njej: http://www.lekarnar.com/product_info.php/products_id/202 http://www.zdravje.ilirija.com/modules.php...showpage&pid=33 http://www.zdravje.biz/index.php?main_page...o&products_id=6 http://diskus.slohost.net/cgi-bin/stran.pl...mpl=4&jezik=slo http://www.kalcek.com/product_list.php?cat...ubcategory_id=8 http://www.mladina.si/dnevnik/38963/ Nekaj podatkov o algah Alge spadajo med najstarejše organizme na Zemlji. Veliko vrst alg je užitnih (npr. Chlorella, Spirulina). Vsebujejo izjemno visoke količine beljakovin, vse esencialne aminokisline, ogromno vitamina B12, železa, kalcija ... Uporaba alg v prehrani ni nova iznajdba. Spirulina je bila del tradicionalne prehrane Aztekov, ki so jo mešali s koruzo, ljudstva ob jezeru Čad v Afriki pa jo uživajo skupaj s proseno kašo. Na Japonskem je mogoče kupiti kruh, testenine, namaze, med in drugo hrano, ki vsebuje Chlorello. V obliki prahu lahko alge vmešamo v razne napitke, lahko pa jih zaužijemo kot tablete. Chlorella in Spirulina sta učinkoviti pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni (nedohranjenost, slabokrvnost, ateroskleroza, alergije, rak itd.) Obe omenjeni vrsti alg je možno kupiti v lekarnah tudi pri nas. VIR: http://vegescena.kiss.uni-lj.si/bmlakar.html

Nekaj o Spirulini firme GOH: Premium quality Spirulina The most powerful form of Spirulina Spirulina is an outstanding source of nutrients, packed with high quality protein. These proteins are easily digested and more readily absorbed than proteins from meat source. Spirulina contains all nine of the essential amino acids required by the body and is a veritable gold mine of vitamins and minerals, with 25 times more beta-carotene (provitamin A) than carrots, 56 times more iron than spinach and a very high vitamin B content. Spirulina is an outstanding source of GLA (Gamma linolenic acid), and there are more antioxidants in Spirulina than in any other nutrient-rich food. Spirulina from GOH is cultivated in a controlled, natural and chemical-free environment. (One portion is assumed to be 6 tablets) Recommended use: 4-6 tablets per day. Drink plenty of water. Storage: Store in a cool, dry place. Calories 0.012 kcal Protein 1.8 g Carbohydrates <1 g Potassium 42 mg Phosphorus 30 mg Magnesium 12 mg Calcium 1.2 mg Iron 118 mg Beta-carotene 5.4 mg Vitamin B 1 240 mg Vitamin B 2 318 mg Vitamin B 3 210 mg Vitamin B 6 90 mg Vitamin B 12 1.2 mg Manganese 36 mg Chromium 12 mg Germanium 3.78 mg Zatopniska cena: 14 EUR + postnina = 3.400 SIT + 2.000 = cca. 5.400 SIT (V primeru da se naroci vec izdelkov, se postnian razdeli...) Potrosniska cena: 19 EUR + postnina POGLED in vir: http://cokolada.net/produkti/96003-spirulina-tablets.htm

Mah, ribe :xx!: sm sam nase jezn neki...

Najbols je, da takrat, (torej danes) ni strupen samo jezik -----------

Ja, lustna ribica

Ja, pa zihr so samo zato Ti men raj povej (ce hocs) kaksna je razlika med soljo piranskih solin (neprecisceno) in tvojo soljo, ki ima dodano biokodo ?? (ki pomeni kaj) ??

Ja, alge so itak fajn zadeva superzivilo pac. prodajam pa le, ce mi pustis in hoces. Pravzaprav veckrat sploh en prodajam, temvec samo govorim kaj pocnem sam, kako pa drugi to razumejo, pa je njihova stvar. Za alge pa pravim ponavadi tako: Kupi tiste, ki jih ma firma katero zastopam! Ampak: kupi drugic tudi kaksne druge! Zakaj: Ker so alge razlicnih vrst in tako imajo tudi razlicno sestavo mineralov in vitaminov, zato jih je priporocljivo uzivati nekaj casa ene in potem druge, etc.. Recimo najbolj naravne pravijo da so Klamatske ali AFA alge, ki so edine menda proizvedene pri temperaturi do cca. 30 stopinj. Vse druge pa menda pri vecji temperaturi ! ?? Spet, nekateri pravijo, da niso dobre, ker so premalo ciste!? Who knows?? Poslusi svojo intuicijo ali pa preverjene trditve institucij. Ljudje pa ša vedno govorijo svojo zgodbo.. nekaj njih vprid in nekaj njih proti. Pomembna pa je tudi dovolj realna statistika razmerja. Nekateri pravijo, da so spiruline kupljene v slo. po vecini slabe. Nekateri pa da so vredu. Res pa je, da so recimo te v trgovini Kalcek poceni v primerjavi z AFA ali temi, ki jih prodaja firma katere sem zastopnik. Seveda je treba razumeti, da so nekatere cene visje tudi zaradi transporta in postnine, ipd.. Pomoje je vredno vprasati vec ljudi in do neke mere upostevati strokovno mnenje ter izkusnje in predloge drugih, predvsem pa svojo intuicijo. --------------

Ej, full dobre teme kle neki zadnje cajte gor kupu sol iz piranskih solin mi je tko pasala jest... sm 2 scepca kr na suho full je dobra. uf, laufanm zdej, full pozen

Ce si ti da texte brat v temi melatonin in ce misls, da ne mors zaspat, spat, ipd... mogoce da; sicer pa menim, da ne, glede na to kolk te poznam sploh pa nism zdravnik in ne morm govort, lahko pa dam samo info, da bodo ljudje vedeli o cem se pogovarjamo ali celo, da bodo vedeli da obstajajo take in drugacne zadeve. blabla .. --------

Mealtonin NI draga zadeva! Frendica ga bo verjetno uvazala za slo. tko, da lahk dam informacije. lp

III. DEL: 6. ukrep: Umirimo lastno "možgansko valovanje" V razburkanih valovih sodobnega življenja je kar težko najti ravnotežje in zadovoljstvo. Pot k spanju, zdravju in dobremu počutju lahko začnemo tudi z zavestnim umirjanjem možganskega delovanja. Tudi tako si lahko povečamo količino zdravilnega melatonina v telesu. Meritve ravni melatonina so na primer pokazale, da imajo tisti, ki redno meditirajo, bistveno več melatonina v krvi kot tisti, ki tega ne počno.43 Zato dr. R. Reiter priporoča: "Preživite vsak dan nekaj časa v spokojni kontemplaciji, meditaciji ali v molitvi".44 Vplivanje na lastno možgansko valovanje je torej zdravilno. Tehnik je veliko. Nekatere so take, da lahko po njih učinkovito posežejo tudi tisti, ki jim je v skrajni izčrpanosti ostalo le še malo življenjskih moči. ------------------ 1 Silbernagl S.; Despopoulos A.: Fisiologia. - Milano: Casa editrice ambrosiana, 1981, str. 62.; Anselme, Bruno; Perileux, Eric; Richard, Daniel: Biologija človeka: anatomija, fiziologija, zdravje. - Ljubljana: DZS, 1999, str. 84. 2 Silbernagl S.; Despopoulos A. : Fisiologia. - Milano: Casa editrice ambrosiana, 1981, str. 60.; Anselme, Bruno; Perileux, Eric; Richard, Daniel: Biologija človeka: anatomija, fiziologija, zdravje. - Ljubljana:DZS, 1999, str. 286-288. 3 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 57,58 4 Alberts,B. et al.: Molecular Biology of the Cell. - New York, London: Garland Publishing, 1994, str. 274-284 5 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 48 6 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 45-59; Alberts,B. et al.: Molecular Biology of the Cell. - New York, London: Garland Publishing, 1994, str. 1195-1251 7 Alberts, B. et al.: Molecular Biology of the Cell. - New York, London: Garland Publishing, 1994, str. 60-87 8 Diamond Harvey; Diamond Marilyn: Živjeti zdravo II. - Zagreb:Publikum, 1997, str. 127 9 Lavie, Peretz: The Enchanted World of Sleep. - New Haven, London: Yale University Press, 1996, str. 1. 10 Tyrer, Peter: Kako bolje spimo. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988 11 Lavie, Peretz: The Enchanted World of Sleep. - New Haven, London: Yale University Press, 1996, str. 30,31 12 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 15-19, 3 13 Dawson, D.; Encel, N.: Melatonin and Sleep in Humans. - Journal of Pineal Research 1993; 15: 1-12; navedeno po Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 124,125. 14 Maestroni, G.J.; Conti, A., Pierpaoli, W. : Pineal Melatonin, Its Fundamental Immunoregulatory Role in Aging and Cancer. - Annals of the New York Accademy of Sciences 1988; 521: 140-148; navedeno po Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 54,55 15 Utermohlen, Virginia, neobjavljena študija, Cornell University; navedeno po Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 52. 16 Reiter, R.J.; Menendez-Pelaz, A.; Poeggeler,B., Tan, D.-X.: The Role of Melatonin in the Pathophysiology of Oxygen Radical Damage. - Advances in Pineal Research, vol.8. ed. M.Moller and P.Pevet. -London: John Libbey and Co,. 1994, p.278; navedeno po Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 56,57 17 Morrey, K.M.; McLachlan, J.A.; Bakouche, O.: Activation of Human Monocytes by the Pineal Hormone Melatonin. - Journal of Immunology 1994; 153: 2671-80; navedeno po Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 57,58. 18 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 58-59 19 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str 192,193. 20 Članek, ki je bil podlaga za pripravo tega poglavja, je bil napisan novembra 1998, objavljen pa v Auri št. 112, januarja 1999. 21 Wake Up Amerika: A National Sleep Alert. - DHHS Pup. No. 92-XXXX (Washington, DC; Sup., 1992); v Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 125; Diamond Harvey; Diamond Marilyn: Živjeti zdravo II. - Zagreb:Publikum, 1997, str. 129 22 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 28,29. 23 Shida, C.S., Castrucci, A.M.L., and Lamy-Freund, M.T.: High Melatonin Solubility in Aqueous Medium. - Journal of Pineal Research 1994; 16: 198-201.; v Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 42 24 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 367-397 25 Stokkan, K.A., Reiter, R.J., Vaughan, M.K.: Food Restriction Retards Aging of the Pineal Gland. - Brain Research 1991; 545: 66-72; Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 199 26 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995 27 Acharan, Manuel Lezaeta: La medicina naturale alla portata di tutti. - Conegliano (TV): Fanny Baccichetti & C., str. 164-167 ; Costacurta, Luigi: Vivi con gli agenti naturali. - Conegliano (TV): Fanny Baccichetti & C., str. 105, 106 28 Glej poglavja o postu in čiščenju črevesja. 29 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 264, 219 30 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 219 31 Oberbeil, Klaus: Lentz, Christian: Zdravilna moč sadja in zelenjave. - Ljubljana: Prešernova družba, 1998, str. 200 32 Henrikson, Robert: Spirulina. - Ljubljana: Duena, 1996, str. 45, 32. 33 Kime, Zane R.: Sunlight. - Penryne, CA: World Health Publications, 1980 34 Lavie, Peretz: The Enchanted World of Sleep. - New Haven, London: Yale University Press, 1996, str. 61 35 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 255 36 Prav tam, str. 256. 37 Smrtne doze melatonina (LD50) preprosto niso mogli izmeriti, saj pri preizkusih na glodalcih niso mogli ustvariti raztopine s tako visoko koncentracijo melatonina, da bi poginili (J. Barchas, F. DaCosta, S. Spector). To pomeni, da bi pacient preživel, tudi če bi mu dali 280 krat večji odmerek melatonina od maksimalne dnevne doze (20 mg), ki jo priporoča dr. R. Reiter pri zdravjenju težkih bolezni z melatoninom. (Barchas, J; DaCosta, F.; Spector, S.: Acute Pharmacology of Melatonin. - Nature 1967; 214: 919-20.; v Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 20.) Na ducate podobnih raziskav so opravili tudi na ljudeh. Celo v zelo obsežnem eksperimentu, v katerem je 1400 žensk štiri leta jemalo zelo visoke odmerke melatonina, so odkrili le malo (zgolj rahlih) negativnih stranskih učinkov (Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 11, 20.) 38 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995 39 Maestroni, G. J., Conti, A., Pierpaoli, W.: Pineal Melatonin, Its Fundamental Immunoregulatory Role in Aging and Cancer. - Annals of the New York Accademy of Sciences 1988; 521: 140-48; v Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 50,51. 40 Kako zelo pomemben je melatonin za preživetje starejših, pove naslednji poskus. Ko so vbrizgali mišim skoraj smrtni odmerek virusov encefalitisa, je preživelo le 6 % mladih miši, med starejšimi pa prav nobena. Ko pa so v podobnem poizkusu dali obema skupinama melatonin, je preživelo kar 56 % starejših, pri mladih pa se je preživetje povzpelo le na 39 % (Ben-Nathan, D.; Maestroni, G.J.; Conti, A.: Protective Effects of Melatonin in Mice Infected with Encephalitis Viruses. - Archives of Virology 1995; 140: 223-30; v Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 54.) 41 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 277 42 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str. 270,271. 43 Massion, A. O., Teas, J., Kabat-Zinn, J.: Meditation, Melatonin and Breast/Prostate Cancer: Hypothesis and Preliminary Data. - Medical Hypothesis, 1995; 44: 39-46.; v Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str 261. 44 Reiter, Russel J.; Robinson, Jo: Melatonin. - Bantam Books, 1995, str 264. 1 Mislm, da je to napisu Dr. Iztok Ostan

II. DEL: Zdravje in spanje sta v naših rokah Dober spanec in učinkovit imunski sistem sta značilnosti mladih ljudi. Z leti organizem ustvarja vse manj melatonina. Če povečamo njegovo količino v telesu, si okrepimo spanje pa tudi imunsko odpornost. Mar to pomeni, da melatonin tudi pomlajuje? Preskusi na živalih so pokazali, da se z melatoninom povečuje življenjska moč in podaljšuje življenje. Ko so skupini zelo ostarelih miši dali zelo majhne količine melatonina v pitno vodo, so postale živahnejše in bolj zdrave, njihov kožuh pa gostejši. Živele so 20 % dlje kot njihove vrstnice, ki niso dobivale tega dodatka.19 Melatonin je torej pomemben ključ do spanja in dobrega delovanja imunskega sistema. Toda vrat ne odpirajo ključi, temveč ljudje, ki jih uporabljajo. Treba je vedeti, kako ravnati, da bomo z njimi in drugimi sredstvi varno odprli zarjavela vrata v svet sna.20 Kako z melatoninom do boljšega zdravja in spanja Sodite med tistih 25 % odraslih, ki jih v razvitem svetu muči kronična nespečnost (med starejšimi celo 50 %) in ne veste, kako bi si zdravo pomagali do spanja?21 Ali pa vas tare kaka huda bolezen? Morda se otepate celo z obema tegobama, saj se pogosto pojavljata skupaj? Prav mogoče je, da vam manjka melatonina, snovi, ki spodbudi delovanje imunskega sistema in prikliče spanec. Melatonin izloča drobna žleza v naših možganih, imenovana češarika. Mrak, ki zvečer nadomesti na dan svetlobo, dá možganom znamenje, da je čas za izločanje melatonina. Zato postanemo čez kako uro zaspani, trden spanec, ki se pojavi kmalu po tem, ko zaspimo, pa je pravi balzam za zdravje, saj se šele tedaj povsem aktivira imunski sistem. Če spanca ni, ali pa je spanje večinoma plitko, bi kazalo poskrbeti, da dobi organizem več melatonina ali pa vsaj za njegovo "varčno" uporabo. Pojasnili bomo, kako si pri tem lahko pomagamo. 1. (minimalni) ukrep: Ne povečujmo toksičnosti neposredno pred spanjem V starih ljudskih izročilih in priročnikih za izboljšanje spanja najdemo tale nasvet: Vsaj kaki dve uri pred spanjem je treba preživeti mirno ob rutinskih, nezahtevnih opravilih, povezanih s spanjem. Ne počnimo nič za telo obremenilnega: ne jejmo, se fizično ne naprezajmo, ne počnimo nič psihično stresnega. Vemo, da zaradi preutrujenosti včasih ne moremo zaspati. Težka hrana, prav tako kakor težke misli, poraja nemirno spanje, včasih celo moro. Spat hodimo zmeraj ob isti uri, z "ovčkami" v mislih (rutina!). Vsaka telesna dejavnost, še posebno zelo obremenjujoča, namreč poraja v telesu razne strupe (proste radikale). Za njihovo nevtralizacijo so potrebni antioksidanti. Melatonin pa je med drugim tudi antioksidant in ne le hormon, ki spodbuja spanje in številne telesne funkcije. Zato večerne zastrupljevalne dejavnosti porabljajo zaloge melatonina, in potem ga zmanjka za spodbujanje zdravilnega spanja. Melatonin je najučinkovitejši antioksidant (razstrupljevalec) v našem organizmu: v tej vlogi je na primer dvakrat močnejši od vitamina E, petkrat močnejši od glutationa (antioksidanta, ki ga tudi proizvaja telo).22 Gre za zelo majhno molekulo, ki se topi tako v vodi kakor v maščobah (!), zato lahko prenika skozi maščobno celično steno v notranjost celice (pa tudi skozi možgansko pregrado v možgane), česar mnogi drugi antioksidanti (denimo vitamin C) ne zmorejo.23 Melatonin je zato "dežurni", vsepovsod navzoči gasilec razstrupljevalec, tudi v celicah. Posebno obremenilno (toksično) je uživanje alkohola, tobaka, kofeina (v kavi, čokoladi, industrijskih pijačah), mamil, farmacevtskih uspaval in drugih farmacevstkih pripravkov, celo aspirina.24 Podobno velja za vpliv obilnega krožnika, saj so preskusi na miših pokazali, da je pri nizkokalorični hrani v krvi dvakrat več melatonina kakor pri normalni.25 Če že kaj pojemo, naj bo to hrana, bogata z antioksidanti, torej sadje ali zelenjava. . . Klasične uspavalne napake: Veliko ljudi si pomaga do spanja prav s sredstvi, ki povečujejo toksičnost. Kar 25 % nespečnežev denimo z alkoholom, mnogi z uspavalnimi tabletami. Oba ukrepa sicer sprva prikličeta spanje, vendar je le-to plitko, primanjkuje mu globok zdravilen spanec. Nekateri si pomagajo s krepkim krožnikom testenin ali drugih dobrot, druge pomirja (hitra) vožnja ali gledanje televizije (povečana pozornost). Vse to so zastrupljajoča uspavala. Nekatera mamila prikličejo pomiritev in spanje tako, da spodbudijo izločanje melatonina. Marihuana denimo poveča izločanje tega hormona kar za 4000 %. Zato nas nekateri strupi uspavajo, dolgoročno pa izčrpavajo. Previdni bodimo tudi pri vroči kopeli, ki sicer uspava, saj povečuje izločanje melatonina (dr. R. Reiter jo zato priporoča pred spanjem).26 Izkušnje naravne medicine pa kažejo, da zgolj tople kopeli dolgoročno organizem izčrpavajo, v kombinaciji z mrzlimi kopelmi (knajpanje) pa ga utrjujejo.27 Če se najemo ali kako drugače povečamo toksičnost, se res lahko pomirimo ali celo zaspimo. Zaradi novih strupov se pozornost telesa preusmeri od zunanjih nevarnosti (kakršne so na primer naše dnevne skrbi) k nakopičenim strupom, ki so trenutno hujši sovražnik. Tako lahko izsilimo spanec: namesto da bi izmučenega konja pustili počivati, smo ga pognali v dir, da je povsem obnemogel in izgubil zavest (spanje kot nekakšna "koma"). Res zaspimo, a moči za aktivacijo globokega sna in zdravilnega imunskega sistema je zmanjkalo. 2. ukrep: Razstrupimo se Če tudi po tej pripravi na spanje še zmeraj ne moremo zaspati, je verjetno organizem preveč zastrupljen. Takrat je treba intenzivnejše razstrupljanje. Sonce, aerobno zmerno gibanje na svežem zraku, povečano pitje vode, svežih sokov, praznjenje debelega črevesa, osebna higiena in druga sredstva, o katerih smo že pisali, pripomorejo, da se čez dan ali več dni očistimo presežka strupov. Zelo pomembni so tudi notranji mir in urejeni medosebni odnosi. Med najučinkovitejšimi ukrepi razstrupljanja, ki jih sami najlaže obvladamo, pa imata prav posebno mesto post in izključno presna hrana. Po naših izkušnjah sta oba zelo učinkoviti pomagali pri nespečnosti ali slabem spanju. Med avtorji te knjige je imel Iztok s spanjem največ težav. Kronične nespečnosti sicer še ni bilo, vendar je bil zmeraj rahlega spanja, in to se je z leti vse bolj krhalo. V obdobjih hudih (mentalnih) naporov in stresov celo po tri dni zaporedoma skorajda ni zatisnil očesa. Ko je (1986) prvič opravil enotedenski post, je prvo noč sicer zelo slabo spal, naslednje noči pa "kot ubit". Zanj je bilo neverjetno doživetje, da spet, kakor v otroštvu, leže v posteljo kot "prilepljen na rjuho" in trdno zaspi. Potem se je tri leta redno postil vsak petek, spomladi in jeseni pa za dalj časa. V tem času ni bil niti prehlajen. Redni tedenski post pa mu je pomagal tudi k rednemu tedenskemu počitku. V petek popoldan in v soboto pač ni bilo prave moči za velike podvige in je končno prenehal garati vsaj en dan v tednu (to je več kot nujno). Ko smo se pozneje hranili samo s presno vegetarijansko hrano, smo doživeli podobne izkušnje. Čiščenje je bilo sicer manj intenzivno, spanje pa prav tako dobro. Enodnevni posti ali sadni dnevi so postali v naši kulturi na srečo precej razširjeni in ne zahtevajo veliko znanja in priprav (večinoma jih opravljajo ob luninih menah). Treba je predvsem veliko piti (samo vodo ali vodo z dodatkom svežih sokov). Za daljše očiščevalne postopke pa je treba vedeti kaj več.28 Nekaterim postenje ne pomaga do spanca. To ne pomeni, da razstrupljanja ne potrebujejo. Čiščenje telesa je potreben ukrep, ni pa vselej zadosten. Če je melatonina v organizmu premalo, je treba kaj storiti tudi za povečanje njegove količine v telesu in ne le za varčno ravnanje z njim. 3. ukrep: Spodbudimo ustvarjanje melatonina Organizem sam ustvari večino melatonina, ki ga potrebuje. A to se ne zgodi samo od sebe. Če želimo povečati njegovo količino, je treba upoštevati nekatera pravila življenja in hranjenja: 1. Bodimo vsaj eno uro na dan na sončni svetlobi, najbolje takoj zjutraj. 29 Za silo pomaga tudi močna luč (vsaj 1000 luksov), ki je močnejša od navadne dnevne ali umetne svetlobe v notranjih prostorih. Skozi oči prihajajoča svetloba spodbudi izločanje serotonina (spodbujevalca dejavnosti), iz katerega pozneje telo ustvari melatonin (pomirjevalo). V razvitem svetu uspe použiti to skromno "preživitveno" urico sončne svetlobe le pičlim 5 % odraslim (svetlobna podhranjenost).30 Zato ne pozabimo: prvo jutranje delo je "ven na svetlobo"! 2. Jejmo dovolj polnovredne (večidel surove, vegetarijanske) hrane. To so predvsem alge in soja, pa tudi druge stročnice in žita. Tudi hrana živalskega izvora vsebuje sestavine, potrebne za ustvarjanje melatonina, a je bolj toksična. Domnevamo, da zadošča, če uživamo ta živila pri glavnem obroku. Če želimo zaužiti kaj koristnih snovi že zjutraj, pa posezimo po lahko prebavljivih in bogatih virih: lahko popijemo malo soka pšenične trave ali kako tableto alge spiruline (po vsebnosti temeljnega gradnika za melatonin - triptofana - je spirulina izrazit prvak). Sladko sadje, grozdje, češnje, zrele slive (zjutraj) pomagajo triptofanu pri prehodu skozi možgansko pregrado, da se ob zadostni svetlobi (najbolje zjutraj) spremeni v serotonin.31 Večerni odmerek pšeničnega soka ali alg pa nas oskrbi s snovmi, ki pomagajo spremeniti serotonin v melatonin. Za izdelavo serotonina potrebuje telo esencialno aminokislino triptofan, sonce in vitamin B-6 (25-50 mg na dan). Pomemben vir triptofana in vitamina B-6 so tudi mandlji in pivski kvas. Za prebrazbo serotonina v melatonin pa potrebuje temo, vitamin B-3 (100 mg na dan), kalcij (1000 mg) in magnezij (500 mg).32 3. Kot smo že pisali, je nočna tema nujen pogoj za preobrazbo serotonina v melatonin. V njej se po sončnem zahodu poveča izločanje melatonina iz češarike. Zato takrat zmanjšajmo osvetlitev prostora, spimo pa v popolni temi. Med nočnim prebujanjem se ognimo prižiganju luči. Največ melatonina se ustvari med 2. in 4. uro zjutraj, zato je prižiganje luči takrat najbolj škodljivo. Naša devetdesetletna znanka, ki je zaradi hudih obolenj začela piti sok pšenične trave, hodila redno na sonce in uživala samo živo hrano (presno sadje in zelenjavo), je prvih 14 dni takega življenja spala vsak dan celo od 10 do 12 ur. V 92. letu je poskusila s spirulino, živo vodo (microhydrin) in večidel presno vegetarijansko hrano, in začela spati bolj trdno in dalj časa. Čeprav je pred tem ni mučila nespečnost, tako dobrega spanja ni pomnila že od mladosti. Zdravje se ji je bistveno izboljšalo. 4. ukrep: Zaužijmo več melatonina s primerno hrano V nekaterih primerih telo ni sposobno ustvariti dovolj melatonina, čeprav poskrbimo za tak življenjski red, ki naj bi to omogočil. Z leti in zaradi bolezni češarika civilizirancev praviloma poapni in slabo deluje (pri Azijcih je na primer tega bistveno manj, kakor pri zahodnjakih).33 Žal češarika poapni prej kakor drugi deli možganov.34 Takrat je treba telesu dodati melatonin - če je le mogoče naravno. Melatonin je v vseh živih bitjih in zato v vsaki naravni organski hrani, a ne v vseh enako. Tovrstno raziskovanje hrane je šele na začetni stopnji. Dr. R. Dubbels, za njim pa še dr. A. Hattori, sta določila vsebnost melatonina v 33 užitnih rastlinah. Zdi se, da ga je posebno veliko v nekaterih travah (za zdaj je prvak "gozdna bilnica" - angl."tall fescue" - , ki jo najdemo v naših listnatih gozdovih predalpskega sveta).35 Morda je tudi to vzrok, da so mnogi naši znanci, ki so uživali sok pšenične trave, večinoma tudi bolje spali. Precej melatonina pa vsebujejo tudi tale živila, ki jih lahko uživamo surova: japonski radič (657 pikogramov melatonina na gram), paradižnik (500 pikogramov), banane (460 pikogramov). Nekatera živila imajo sicer precej več melatonina kakor omenjena, vendar so teže prebavljiva in bolj obremenjujejo organizem kot presno sadje in zelenjava. Z melatoninom bogata živila so tako še: oves (1.796 pikogramov), sladka koruza (1.366), riž (1.006), ingver (583), ječmen (378).36 Vsekakor je treba jesti malo, saj potrebuje organizem zelo majhne količine melatonina, presnova vsake hrane pa povzroča proste radikale (posebno toplotno obdelana). Zato nobeno živilo samo po sebi ni "čudežno uspavalo". 5. (skrajnostni) ukrep: Sintetični melatonin - učinkovit in netoksičen Če kljub omenjenim ukrepom še ni pravega učinka, je morda smotrno razmisliti o uporabi sintetičnega melatonina. Za to je več razlogov: a) Ni toksičen Zagovorniki naravnega načina življenja seveda nezaupljivo sprejemamo farmacevtske pripravke. Zaradi pomena melatonina pa tistim, ki si ne morejo drugače pomagati, lahko povemo, da po štirih desetletjih raziskovanje njegovega delovanja na živali in ljudi niso odkrili morebitnih neugodnih stranskih učinkov uporabe sintetičnega melatonina.37 Je neškodljivo uspavalo Sintetični melatonin uporabljajo največ kot uspavalo. Raziskave kažejo, da to umetno uspavalo nima negativnih učinkov, kakršne imajo navadna uspavala: ne moti trdnega spanca (nasprotno, sen se poglobi), ne moti REM spanja, ne povzroča izgube spomina in "otopelosti" naslednji dan, in ne odvisnosti. Še več: čim dlje ga uporabljamo, tem manj ga je treba jemati. Ker ne verjamemo, dokler ne preskusimo, smo zadevo preskusili kar na sebi. Po kakih treh mesecih rednega jemanja melatonina (3 mg pred spanjem) nismo opazili niti trohice zasvojenosti. Ko smo ga prenehali uživati, ni bilo nikakršne "abstinenčne krize", kakršno opisujejo redni jemalci navadnih uspaval. Spali smo dlje in bolje. To so opazili tudi nekateri naši znanci. Toda ne vsi. Dva sta pri jemanju melatonina občutila glavobol (premočno razstrupljanje?). Ko sta zmanjšala odmerek na polovico (1,5 mg) je glavobol minil, spanje pa se je izboljšalo. Šestinosemdesetletni znanec, ki ga je mučila nespečnost, je jemal po eno 3 mg tableto. Sprva ni občutil nikakršnih sprememb. Tudi po poldrugem mesecu še ni bolje spal, a nam je navdušeno telefoniral, da nima več nočnih mor, ki so bile prej reden pojav. Vztrajal je in po kakih treh mesecih jemanja melatonina, se mu je spanje končno le izboljšalo. Zdaj jemlje melatonin že skoraj dve leti in ne opaža negativnih stranskih posledic, nasprotno - na pragu devetdesetih let se dobro počuti (pije tudi več svežih zelenjavnih sokov). Tudi druga sedeminšestdeset let stara znanka, ki jemlje melatonin več kot leto dni (svežih sokov pa ne pije) prav tako opaža, da ima čez dan več moči (seveda je tudi spanje boljše). Na podlagi strokovnih informacij in (omejenih) lastnih izkušenj sicer ne zagovarjamo splošne uporabe sintetičnega melatonina, ne izključujemo pa možnosti, da vsaj tedaj, ko druge pomoči ni, posežemo (pod zdravnikovim nadzorom) tudi po njem. c) Ima zelo veliko zdravilnih učinkov Melatonin ni le uspavalo, temveč je tudi (netoksično!) zdravilo. V številnih raziskavah so ga uporabili pri zdravljenju najrazličnejših psihofizičnih težav in obolenj. Te so: prezgodnje staranje, aids, alkoholizem, Alzheimerjeva bolezen, artritis, ateroskleroza, avtizem, krvni strdki, rak (možganski, na prsih, prebavilih, jetrih, pljučih, melanom, na prostati), kronične bolečine, prehladi, obolenja srca in ožilja (aritmija, visok krvni tlak, infarkt, možganska kap) depresija, sladkorna bolezen, emfizem, epilepsija, manična depresija, težave ob menopavzi, Parkinsonova bolezen, menstrualne težave, SAD (sezonska depresivnost), stres, zastrupitveni šok, rane, posledice kemoterapije. Dr. R. Reiter ugotavlja, da se odkritja o novih zdravilnih učinkih iz leta v leto hitro množijo, vendar se vpeljujejo v zdravstveno prakso prepočasi tudi zato, ker farmacevtska industrija za to nima interesa. Postopek pridobivanja melatonina je preprost, zato ga ni mogoče patentirati in z njim doseči pričakovanih monopolnih dobičkov. Zato raziskave uporabe melatonina podpirajo le javni skladi, ne pa denarno močna farmacevtska industrija.38 Komu melatonin lahko najbolj koristi? Melatonin koristi predvsem tistim posameznikom, ki doživljajo velik (psihični ali fizični) stres. Znano je, da je ob stresu organizem manj odporen proti virusom. Prav v takih okoliščinah pa je melatonin najučinkovitejši. Ko so miši v stresnem položaju (močno) okužili z virusi, jih je brez dodatka melatonina preživelo le 6 %, med tistimi, ki so dobile dodatek melatonina, pa jih je preživelo kar 82 %.39 Sodobno življenje civilizirancev je zelo stresno. Zato lahko melatonin koristi večini odraslih ljudi, še posebno poslovnežem, zelo bolnim (zavest, da imaš denimo raka, je že sama po sebi zelo obremenjujoča) in ostarelim. S starostjo se namreč poveča količina stresnih hormonov v krvi, zato živijo starejši tako rekoč pod stalnim stresom.40 Odmera sintetičnega melatonina Melatonin se v tujini dobi v prosti prodaji (v lekarnah...), pri nas pa v specializiranih trgovinah za športno prehrano. Preden ga uporabimo se je smotrno posvetovati z lečečim zdravnikom. Za informacijo pa navajamo meje odmerkov, ki jih priporoča dr. R. Reiter41 za posamezne namene: Spanje: 0,2 - 10 mg pred spanjem. Premoščanje časovnih razlik pri letalskih poletih: 1-10 mg pred spanjem (po lokalnem času). Nočno delo: 1-5 mg, pred spanjem. Proti staranju: 1-3 mg, pred spanjem. Spodbujanje imunskega sistema: 2-20 mg, kot priporoča lečeči zdravnik. Kdaj moramo biti posebno previdni? Melatonin je tudi antioksidant in kot tak pospešuje razstrupljanje. Če je le-to preveč intenzivno, izločala ne morejo dovolj hitro odpraviti iz telesa strupov, ki so iz celic in tkiv prišla v obtočila. Nastanejo lahko glavoboli in druga znamenja razstrupljanja (vročina, izpuščaji, slabost...), ki se pokažejo tudi pri postu in na začetku hranjenja s presno hrano. Zelo šibkega bolnika to lahko skrajno izmuči, zato se je bolje ogniti čistilnim krizam s previdnimi odmerki (postopnost, opazovanje učinkov). Če kljub temu nastane čistilna kriza, je priporočljivo odmerek zmanjšati in dati telesu čas, da se postopno razstrupi in okrepi. V takih primerih se pred uporabo melatonina posvetujte z lečečim zdravnikom. R. Reiter poudarja, da melatonin nima (resnih) negativnih stranskih učinkov, upoštevati pa moramo, da utegnejo biti nekateri posamezniki za jemanje melatonina občutljivejši kakor drugi. Zato navajamo Reiterjeva opozorila: Na morebitne reakcije pri jemanju melatonina naj bodo pozorni predsem:42 - tisti, ki jemljejo steroide in druga mamila (kortizon, dexametazon), - nosečnice (testiranja ni bilo; neznano tveganje uporabe melatonina), - ženske, ki želijo zanositi (več kot 10 mg na dan lahko pri nekaterih ženskah prepreči ovulacijo; melatonin namreč ureja tudi spolne funkcije), - doječe matere (majhne količine se prenašajo tudi na otroka po mleku), - hudi duševni bolniki (v nekaterih zgodnjih raziskavah so podnevi zaužiti odmerki melatonina povečali bolezenska znamenja), - ljudje s hudimi alergijami (melatonin spodbudi imunski sistem in lahko poveča alergijske odzive), - ljudje z avtoimunskimi obolenji (melatonin spodbudi imunski sistem in lahko poveča avtoimunski odziv), - ljudje z rakom avtoimunskega sistema, kot sta levkemija in limfom, - normalni otroci vseh starosti - po naravi imajo otroci visoko raven melatonina. Učinki velikih odmerkov pri otrocih niso znani, razen pri nekaterih psihično in fizično prizadetih otrocih, na katere je melatonin dobro vplival. Mislm, da je to napisu Dr. Iztok Ostan

I. DEL: Iskanje zdravilnega sna Ko nas povišana telesna temperatura spravi v posteljo, nam navadno prav nočni počitek prinese odrešilno izboljšanje. Toda z leti, ko se naberejo kronična in še hujša obolenja, se noč iz odrešiteljice spremeni v čas nemirnega, plitkega spanja, ki ne spočije in ne zdravi. Mnoge, še posebno starejše, pa muči moreča kronična nespečnost, ki se marsikdaj konča v zgodnjih jutranjih urah celo s samomorom. Brez dobrega spanja ni zdravja. Zdi se, da postane z leti in obolenji trdno spanje le še spomin iz mladosti. Pa ni čisto tako. So poti, ki nam lahko povrnejo izgubljeni zdravilni sen. Poglejmo, kako se telo zdravi - predvsem ponoči - , da bolje spoznamo vzvode, ki nas lahko popeljejo nazaj v svet zdravilnega sna. Notranja zdravstvena ekipa Vse bolezni imajo isti vir: strupe, ki jim pravimo tudi prosti radikali. To so molekule, ki jim manjkajo elektroni in jih zato kradejo molekulam naših celic, jih poškodujejo in lahko celo uničijo. Za ozdravitev je treba najprej zaustaviti razdiralnost prostih radikalov, dobiti dovolj prostih elektronov, da jih nevtralizirajo. Dobimo jih lahko različno (ioni v zraku, sonce, z vitamini bogata hrana, počitek, psihična sprostitev... ), snovem, ki jih nosijo, pa pravimo antioksidanti (vitamina C in E, provitamin A, melatonin... ). Antioksidanti, oziroma vanje vpeti razpoložljivi elektroni, so naše temeljno "zdravilo". Toda elektronov, te življenjske energije, ni nikoli dovolj. Telo jih ne potrebuje le za boj proti prostim radikalom, temveč tudi za opravljanje vseh življenjskih procesov (ustvarjanje in porabljanje ATP). V neskončnem prostoru milijard celic, ki sestavljajo naš organizem, tudi ne potrebujemo enake količine elektronov oziroma antioksidantov v vseh predelih telesa. Prenesti jih je treba prav tja, kjer so najpotrebnejši, kjer je organizem najbolj ogrožen. Skratka, brez ustrezne organizacije bi se lahko kaj hitro zgodilo, da bi telo porabilo elektrone, ki so mu na voljo, negospodarno. Zdravila (elektroni, antioksidanti) sama po sebi torej ne zadoščajo. Potrebna je tudi učinkovita notranja "zdravstvena ekipa", ki ta zdravila (antioksidante) odbere, jih morda predela v najprimernejšo obliko in jih tudi prenese tja, kjer je potrebno. Brez te ekipe v tako velikih organizmih, kakršen je naš, ni zdravja. A na srečo to ekipo imamo. To so levkociti - celice, ki sodelujejo v tako imenovanem imunskem odzivu. Imunski odziv Nosilci obrambnih dejavnosti organizma so levkociti - bela krvna telesca. Veliko jih je v krvi in limfi (medcelični tekočini) in imajo sposobnost, da stalno prehajajo iz krvi v limfo (v limfnih vozlih) in nasprotno. Tako so lahko kjer koli v telesu, kjer je potrebno. Levkocite delimo v granulocite (nevtrofilce, eozinofilce in bazofilce), limfocite in monocite. Iz nekaterih od teh nastajajo še drugi tipi levkocitov (npr. limfociti B se spremenijo v plazmatke, ki izločajo protitelesa, monociti pa se spremenijo v makrofage). Granulocitov je 70 %, limfocitov 25 %, monocitov pa 5 %.1 Telo se z levkociti brani na tri temeljne načine:2 - s požiranjem tujkov, imenovanim tudi fagocitoza (nespecifična obramba), - s proizvodnjo protitelesc (humoralna imunska obramba), - z ubijanjem tujkov s posebnimi obrambnimi celicami (celično posredovana imunost). Vse vrste levkocitov, ki požirajo tujke imenujemo s skupnim imenom fagociti (to so vsi granulociti - predvsem nevtrofilci, monociti in iz njih razviti makrofagi, deloma pa fagocitirajo tudi limfociti). Evolucijsko so fagociti najstarejši levkociti, saj jih imajo tudi nevretenčarji. Od vseh obrambnih celic prav fagociti prvi prihitijo na mesto vdora virusov in drugih tujkov in ga tudi zadnji zapustijo. Tujke preprosto začnejo požirati. V sebi jih kemično razgradijo. Tako nenasitni so, da se nazadnje razpočijo. Gnoj, rumenkasta tekočina, ki se cedi iz okuženih mest, je polna ostankov fagocitov in razgrajenih tujkov.3 Fagociti so temelj nespecifične obrambe organizma, za katero je značilno, da obrambne celice ne ločijo natančno, za katere vrsto tujkov gre. Zaznajo le, da gre za tujke in jih onemogočijo (požrejo, razgradijo... ). Za učinkovito in gospodarno nevtralizacijo strupov in drugih tujkov v telesu pa so više razvite živali razvile še posebne oblike obrambe, v katerih organizem prilagodi obrambo prav določenim lastnostim posameznih tujkov. Bistvo teh specifični oblik obrambe so limfociti. Kot rečeno jih je resda manj kot fagocitov (razmerje cca: 25:75), so pa zaradi svoje učinkovitosti in gospodarnosti "jedro" obrambnega sistema vretenčarjev. Limfocite delimo v dve temeljni skupini: celice B in celice T. Celicam B je naloženo ustvarjanje t.i. protitelesc (imunoglobulinov), snovi, ki so prilagojene posameznim vrstam tujkov (strupom). Ko vdre v organizem tujek (antigen), ga mora organizem najprej prepoznati, nato pa v kostnem mozgu oblikuje njemu prilagojene celice B, ki izločajo potrebna protitelesca. Ko bolezen prebolimo, postanemo zanjo praviloma imuni. Organizem namreč trajno ohrani v sebi nekaj takih celic B in jih, če je potrebno, zelo hitro namnoži (klonira). Tako se učinkovito upre vnovičnemu napadu iste bolezni. Tudi celice T izvirajo iz kostnega mozga, vendar dobijo dokončno podobo v priželjcu (timus), žlezi v prsnem košu. Naj med njimi posebej omenimo t.i. ubijalske celice T ("killer cells") in celice pomagalke T ("helper cells"). Obstajajo še celice zaviralke T. Ubijalske celice T neposredno napadajo bakterije, viruse, rakave celice in druge tuje organizme in jih ubijajo. Za vsako vrsto tujkov se v priželjcu oblikuje poseben tip ubijalskih celic T, iz teh pa nastane s kloniranjem v nekaj dneh cela armada bojevnikov proti vsiljivcem. Virusi in drugi patogeni organizmi resda niso primarni vir bolezni, saj se v zdravem organizmu ne morejo razmnoževati.4 Oslabljen (zakisan) organizem pa je idealen za njihovo preživetje. Ko si izbojujejo življenjski prostor, jih ni lahko izkoreniniti, saj se bojujejo za svoj obstoj: sami ustvarjajo strupe, proste radikale in s tem ohranjajo zakisanost okolja, ki jim godi. Viruse je tudi težko odkriti, saj prodrejo v notranjost celic, ki navzven ne kažejo, da so okužene. V nekaterih razmerah se virus vrine v gensko strukturo celice in jo spremeni. Celica postane rakava. Tudi rakave celice na zunaj ne kažejo svoje drugačnosti. Na srečo so naše celice T dovolj izurjene v iskanju obolelih celic. Njihovo škodljivo delovanje končajo tako, da jih z vbrizganjem strupov vanje (praviloma kisikovih prostih radikalov) preprosto ubijejo. Med celicami T pa so tudi take, ki nimajo naloge ubijanja tujkov. To so celice T - pomagalke. Niso pa zaradi tega nič manj pomembne. Nasprotno: odkrivajo obolele celice in tujke, usmerjajo in usklajujejo vse celice v imunskem sistemu in so pravzaprav njegovo "vodstvo". Brez tega usklajevanja bi bilo delo specifičnega imunskega sistema destruktivno, saj bi začeli napadati in uničevati celice lastnega organizma. Gre za avtoimune bolezni, ki so dandanes vse pogostejše (take so na primer multipla skleroza, revmatoidni artritis, sistemski lupus).5 Pa ne gre le za avtoimune bolezni. Rak, aids, virusi ebola, Marburg, Hanta, na zdravila odporni pljučnica in tuberkuloza in množica drugih bolezni so posledica ošibelega delovanja imunskega sistema. S tem problemom pa se v moderni družbi prej ali slej v svojem življenju sooča tako rekoč vsakdo od nas.6 Spanje - čas polnega dela imunskega sistema Imunski sistem je nenehno pripravljen. Če nas piči čebela, če se ranimo ali če pojemo kaj nezdravega..., se zbudi njegovo delovanje in v krvi se poveča število belih krvnih telesc. Toda pri tem največkrat ne gre za polno angažiranje obrambnih moči. Le-te se praviloma aktivirajo šele med polnim počitkom. Razlog za to je preprost: telo si ne more privoščiti polnega delovanja notranjih obrambnih sil takrat, ko je tudi telesno in psihično obremenjeno z drugimi opravili, saj je to energijsko prezahtevno. Imunski sistem je namreč kompleksna in energijsko "draga" tovarna. Ko obratuje, proizvaja nešteto molekul protitelesc in drugih snovi ter zelo veliko novih obrambnih celic. Gre torej za biosintezo, ki je poleg prebave energijsko najzahtevnejše presnovno opravilo. Telo je preprosto ne more učinkovito opravljati, če pri tem večina drugih psihofizičnih funkcij ne miruje. Zato je počitek nujen pogoj za ozdravitev. Še posebno pomemben je počitek živčnega sistema. Živčne celice so edine, ki nimajo svojih energijskih zalog in pri svojem delu zajemajo energijo neposredno iz krvi, od tam pa iz drugih delov telesa.7 Za normalno delovanje imunskega sistema potrebujemo popoln počitek - ne samo fizični, pač pa tudi psihični. Drugi zajema počitek čutil, čustveni počitek in počitek zavesti.8 Tak počitek dosežemo med (dobrim) spanjem. Katero spanje je zdravilno? Kakovost spanja je dandanes mogoče natančno meriti z zapisovanjem elektromagnetnega možganskega valovanja (EEG). Čim večja je frekvenca možganskega valovanja, tem večji je živčni napor, čim počasnejše je to nihanje, tem popolnejši je psihofizični počitek. Za polno delovanje imunskega sistema je pomembno prav stanje nizkofrekvečnega valovanja (valovi delta: 1-3 Hz), ki označuje globoko spanje. Brez globokega spanja zato ni polnega sproščanja samoozdravitvenih moči. Problem sodobnega človeka je preveč psihofizičnega stresa, preveč hitrega možganskega valovanja (valovi beta: 13 Hz in več) in premalo globokega spanja, ki ga označuje nizkofrekvečno možgansko valovanje (valovi delta). Pomanjkanje globokega spanja je dandanes že nekaj tako običajnega, da se ga večinoma niti ne zavedamo. Še več, dobrega, zdravilnega spanca skorajda niti ne prepoznamo več in rečemo, da smo dobro spali, če smo sploh spali in nas ni mučila nespečnost. A za dober spanec se je vredno potruditi. Dobro spanje prepoznamo predvsem po tem, kako se počutimo. Če se zbudimo spočiti in imamo dovolj energije tudi podnevi, je bilo spanje dobro. Pri takem spanju ne potrebujemo popoldanskega spanja. Če pa čez dan brez tega ne moremo ali če si ob koncu tedna privoščimo dolgo spanje, pomeni, da nam dobrega sna primanjkuje. Vsak človek je svet zase, in to velja tudi za njegovo spanje. Pri večini ljudi pa se dobro spanje kaže takole: 1. Dobro spanje je zadostno Večina ljudi v razvitem svetu potrebuje od 6,5 do 8,5 ur spanja. Raziskave med primitivnimi ljudstvi so pokazale, da tudi oni praviloma prespijo približno tretjino življenja.9 Toda nekateri ljudje potrebujejo za popoln počitek precej manj spanja, drugi pa 9 ur in več. Prava je tista količina spanja, ki nam omogoča, da smo po spanju res spočiti (P.Lavie). 2. Dobro spanje je pravilno sestavljeno Pri dobrem spanju približno po 45 minutah trdno zaspimo (valovi delta), in iz tega spanca nas je težko zbuditi. Kakih 30 do 40 minut vztrajamo v tem stanju. Imunski sistem deluje tedaj s polno močjo. Nato se začnemo dvigati v plitko spanje in v polsen REM (rapid eye movement, v slovenski literaturi ponekod označeno z HOG - hitro očesno gibanje).10 To je naš prvi ciklus sanj, ki ga dosežemo kakih 90 minut po začetku spanja. Potem se v prvi polovici spanja še približno dvakrat spustimo v stanje globokega sna, ki pa je iz cikla v cikel krajše. V drugi polovici spanja je bistveno manj globokega sna. Prevladuje plitko spanje (valovi theta), več pa je obdobij polsna REM in s tem tudi sanj. Te so tudi pomembne za zdravje. Preskusi na živalih, ki so jih več tednov zapored prebujali v trenutku vstopa v REM fazo so pokazali, da to povzroča staranje in prezgodnjo smrt. Taka sestava spanja je bistvena za dobro zdravje. Narava je poskrbela, da že v prvem delu počitka (čim prej po njegovem začetku) dosežemo najpomembnejši del spanja, to je globoki spanec in si tako tudi v primeru kratkega počitka zagotovimo kar nekaj regeneracije.... Tudi pri dobrem spanju se lahko zgodi, da se med spanjem za trenutek zbudimo (navadno v času REM spanja). Toda če je veliko nočnih prebujanj, je zelo verjetno, da je bilo naše spanje večinoma (pre)plitko. Dr. Lavie pravi, da je pogosto zbujanje ponoči tako pomemben znak staranja, kot je sivenje las.11 Toda tudi to se da popraviti. 3. Globoko spanje je v urah pred polnočjo Narava je namenila spanju nočni čas. Kdaj naj bi šli v posteljo, je odvisno od dolžine dneva: pozimi prej, poleti pa pozneje. Ko se začne temniti, je to za telo znamenje, naj se začne pripravljati na spanec. Kmalu po 21.00 uri pa nastopi čas, ko je za odraslega človeka prav, da leže, če želi biti trdnega zdravja. Telo najlaže zdrkne v globoko spanje in tam tudi najdlje vztraja v urah spanja pred polnočjo. Če gremo spat pozno ali pa celo po polnoči, bomo deležni bolj malo najbolj zdravilnega globokega sna. Podobno velja za spanje podnevi, ki tudi v idealni temi in miru ni nikoli tako globoko kakor spanje pred polnočjo. Če lahko svoje spanje uredimo z nekoliko samodiscipline, kmalu dosežemo dovolj zdravilnega spanca. Toda mnogi imajo s spanjem hude težave. Pri nekaterih ljudeh se zaspanost pojavi prezgodaj, pri drugih prepozno. Mladostnikom se marsikdaj pojavi želja po spanju prepozno in bedijo pozno v noč (značilne mladostniške nočne zabave). S starostjo pa se pogosteje poraja druga, prav tako izčrpavajoča motnja: spanec se prikrade že zgodaj zvečer ali celo pred sončnim zahodom. Marsikaterega starejšega človeka "zmanjka" že med večernimi poročili ali celo pred njimi. Kljub temu pa se ne naspi, saj se po nekaj urah zbudi in večino noči prebedi, podnevi pa podremava (znamenje kroničnega pomanjkanja spanja). Veliko ljudi pa muči nespečnost. Dandanes je mogoče veliko takih težav odpraviti ali vsaj zelo omiliti (brez uporabe škodljivih uspavalnih tablet). Odkrit je namreč ključ, ki omogoča odpiranje vrat v svet spanja, obenem pa tudi v aktiviranje imunskega sistema. Ta ključ je melatonin. Melatonin odpira vrata snu Prav sredi naših možganov je drobna žleza češarika, nič večja od koruznega zrna. Da je izredno pomembna, ne nakazuje le njena strateška lega, pač pa tudi njen nastanek. To je prva žleza, ki se oblikuje v zarodku in jo je mogoče razločiti že tri tedne po spočetju. Kljub temu so zdravniki še pred nekaj desetletji učili, da v človeškem organizmu nima koristne vloge. Leta 1958 pa je dermatolog, dr. Aaron Lerner s sodelavci z univerze Yale odkril, da ustvarja snov (N-acetil-5-metoksitriptamin), poljudno poimenonovano melatonin. Ko se spusti mrak, začne češarika zdravega človeka močneje izločati melatonin. Največ ga proizvede med 2. in 4. uro zjutraj. Ko se proti jutru tema umika svetlobi novega dne, pa se izločanje melatonina spet zmanjša. Že to nam nakazuje, da je melatonin tesno povezan z nočnimi procesi v našem organizmu. A to še zdaleč ni vse. Melatonin je najmočnejši hormon v našem telesu (pri spodbujanju nekaterih telesnih funkcij je npr. stotisočkrat močnejši od adrenalina).12 A ni samo hormon, temveč tudi antioksidant, in to najmočnejši naravni razstrupljevalec. Ima nešteto nalog. Raziskave zadnjih desetletij odkrivajo zmeraj nove dokaze o tem, kako zelo koristi zdravju. Že leta 1960, ko so melatonin prvič preskusili na ljudeh, so ugotovili, da pomirja. Takrat so menili, da je to stranski učinek njegovega delovanja. Danes je splošno stališče raziskovalcev, da je "priklic" spanja ena od njegovih najpomembnejših funkcij.13 Raziskovalci si še niso povsem na jasnem, kako melatonin prikliče spanje. Nesporno pa je, da se ob povečani količini melatonina v krvi pojavijo tale znamenja: zmanjša se občutek napetosti, poveča se reakcijski čas, znižata se utrip srca in telesna temperatura in pojavi se občutek zaspanosti. Svetovno znani raziskovalec melatonina, endokrinolog dr. R. Reiter pravi, da melatonin pravzaprav (le) odpira "vrata spanju". Ko so odprta, organizem sam zdrsne v spanje. Melatonin torej ni uspavalo kakor drugi farmacevtski pripravki, temveč naravni ustvarjalec možnosti, ki telo varno popeljejo v svet sna, tudi tisti najgloblji. Melatonin spodbuja delovanje imunskega sistema Ko se organizem potopi v globok spanec, se naloge melatonina ne izčrpajo. Takrat prevzame odločilno vlogo v delovanju imunskega sistema. Švicarska raziskovalna skupina, ki jo je vodil dr. G. J. Maestroni, je leta 1988 objavila, da imajo celice pomagalke T (ki imajo, kot rečeno, bistveno vlogo pri usklajevanju dela celotnega imunskega sistema) receptorje za melatonin. To pomeni, da je melatonin bistven za njihovo delo.14 Pozneje so dokazali, da se prav s pomočjo melatonina iz teh celic izločajo snovi, ki bistveno povečajo učinkovitost imunskega sistema. Tako nam zadostna količina melatonina ne le prikliče spanca, temveč tudi spodbudi izredno učinkovit proces ozdravljenja. Poglejmo nekaj zgledov, ki ponazarjajo, kako melatonin spodbuja delovanje imunskega sistema. Ob melatoninu začnejo celice pomagalke T izločati snovi, imenovane citokini. Med njimi je ključnega pomena snov, imenovana IL-4 (interleukin-4), saj spodbudi več obrambnih dejavnosti: - v slini se poveča količina protitelesc tipa IgA (imunoglobulin A), ki jih proizvajajo celice B. Ta protitelesca so zelo pomembna za preprečevanje prehladov in vnetij zgornjega dela dihalnega trakta. V preskusu na univerzi Cornell (ZDA) so pri jemanju 20 mg melatonina na dan namerili povečanje IgA v slini kar za 250 %, to pomeni, da se je močno povečala odpornost pred boleznimi dihalnega aparata.15 - spodbudi delovanje in razmnoževanje ubijalskih celic, imenovanih naravni ubijalci (NK- natural killers), specializiranih za uničevanje virusov in rakavih celic. V poskusu iz leta 1994, v katerem je šest moških jemalo dva meseca vsak večer po 2 mg melatonina, se je število celic NK povečalo kar za 240 %, in to je več kot podvojilo obrambno moč organizma proti rakavim celicam in virusom. 16 - poveča delovanje fagocitov. V Chicagu so leta 1994 (Nortwester University Medical School) v laboratoriju gojili posebno vrsto fagocitov, imenovanih monociti, ki so jih dobili od prostovoljcev. Ko so jih dali v raztopino, v kateri je bilo toliko melatonina, kot ga imamo navadno pozno ponoči, se je njihova moč uničevanja celic kožnega raka povečala za 73 %. 17 - poveča izločanje snovi (GM-CSF), ki spodbudi delovanje posebnih celic v kostnem mozgu, imenovanih izvirne celice (stem cells). Te osnovne celice so nekakšen kalup, iz katerega organizem ustvarja vse vrste belih in rdečih krvnih celic. Če si z boleznijo ali strupi (npr. kemoterapijo) uničimo veliko belih krvničk, jih je telo sposobno znova obnoviti, če ima za to dovolj moči in spodbud. Prav melatonin ima po opisani poti nalogo oživiti imunski sistem, ki je že porušen.18 To je le del zdravilnih učinkov, ki so jih z melatoninom dosegli v preskusih. Koristen je na primer tudi pri zdravljenju bolezni srca in ožilja, pri duševnih motnjah in boleznih, pri odpravljanju posledic kemoterapije, stresa in zastrupitev, spodbudni so dosežki pri zdravljenju aidsa in drugih bolezni. Mislm, da je to napisu Dr. Iztok Ostan

Melatonin si kup!! ce cs. Mealtonin uzivajo piloti, ki pridejo iz nocnih letov in majo porusen bioritem. uzivajo ga zato, ker omogoca da postanemo zaspani. MELATONIN je najomcenjsi antioksidant, ki ga mi sami tvorimo v nasem telesu; torej je 100% naraven! Zleza cesarika ga iz SERATONINA (hormon srece) spremeni v MELATONIN. In ta naredi, da postanemo zaspani. Prvega pa dobimo predvsem iz SVETLOBE, banan, etc... Ce ga imamo premalo lahko nastopi DEPRESIJA. Zatoso veckrat ljudje, ki so premalo na svetlobi lahko tudi depresivni. (eden od razlogov pac). Veckrat intelektualci ali ljudje s psihicnimi problemi in ljudje ki delajo v izmenah Melatonin se dobi v italijanskih lekarnah in je poceni. Pridelujejo ga menda zelo enostavno iz banan (nisem pa preprican). Prejsnji teden sem kupil steklenicko od frendice, ki ga bo verjetno uvazala za slovenijo po eni 2.000 SIT. Mislim da je not kakih 200 kapsul po 3 miligrame. Jaz ga bom morda potreboval le obcasno. Evo sm se povezavo najdu, torej zgleda da ze poznas: http://www.lunin.net/forum/index.php?act=P...E=02&f=9&t=2925 bom dal se nekaj napisanega not, konkretno!! ------

Kwa ap temne? a temne se sploh da brez peroksida pofarbat? he he, jst kr u tej temi neki... -----------

0 steku, ampak sej pravm - hvala za tvoj cas..!

Zanimivo. Hvala!

Hvala za komentarje!