V tvojih primerih se nekak ne najdem, kar se partnerja tiče nikoli ne parceliram, hočem prijatelja, ljubimca, pa še kaj v eni osebi, ne pa delčke sestavljat, tako da tamle avtomatsko odpadem. Vsakodnevne malenkosti me pa itak ne nervirajo, naj poslušajo muziko, če je pa ob nemogoči uri preglasna, pa pač rečeš, če lahko stišajo, smo tudi mi imeli obdobja, ko smo poslušali glaso muziko pa nismo imeli v glavi, da motimo ljudi, ki imajo naslednji dan službo. Nekak sem tok lekcij na vse teme staknila, dokler se nisem naučila, da ni nič samo po sebi umevno, da se vse da razumeti in da se za nič nima smisla razburjati. Čist prekratko je eno človeško življenje za naužit se vse sreče okoli tebe, a zdej nej pa še čas stran mečem za slabo voljo? Brez veze . Nisem pa za v svet Evrope, ziher ne... No mal sem odlutala, sem se na tvoje primere navezala. V glavnem se mi ne razburja, občutim vedno nek notranji mir in srečo, tako da mi res ni treba glumit . Sigurno sem pa večslojna, ja, vse kar češ v enem, vedno mi je pa v mislih to, da smo vsi ljudje, vsi vredni ljubezni in se vsi učimo, vsak na svoj način .