Pujsita

Včeraj prebirala Piko NOgavičko - 1 poglavje kot vedno. Pa se nekako magično pojavi na TV. Hitro šibam pogledat, pa gledam in kaj vidim - zgodba, ki sem jo pol ure prej prebrala - ko se je pojavil en gospod in hotel kupiti Vilo Čira čara - ista zgodba, malo prirejena. Poslušam včeraj nogometne rezultate, da je Monako z nekom igral 1:0, jaz pametno, daje dal Prša gol in res .

Uf, ponedeljek spet. Ja tud jaz pogrešam Zlomka, mam že rilčknšus, k skoz nastavljam za njegovih 666 , ampak se bo verjetno že prikazal. Sončna sva imeli nekak podoben vikend. Meni je tudi spet solata zadišala, jaz sem bolj tradicionalna - zelena solata, krompir, jajca, bučno olje, navadno olje, navaden kis, sol. Njamsa.... S kvasom si sploh ne predstavljam, pa lecitin? No ziher je bla dobra.. Sem tudi jaz mislila na vas med zabavo, tako da ste prejemali tok pozitivne energije, da drugače ni moglo bit, kot da se imate fajn... Jaz sme imela tak fajn vikend. V petek prebirala knjigce, pa poslušala CDje zraven, sem na Bryanu, pa Celine in Oliverju, pa potem še instrumentalna glasba, za mal sprostitve. V soboto zjutraj bila na čuden način zbujena , tak izviren, pa sem si skuhala svinjsko kavo in Brala knjigco in lenarila, šla na kosilo - sarme in pire, njamsi, dragega spkirala v službo in potem pospravljanje. Kuuul, se mi zdi fino, da uživam v stvareh, ki so mi bile včasih tečne. Vse pospravila, 2 urci po MSNju čvekala s sestrico, pa še ta posvojena tašča si ga je omislila, sva mal počvekale. Zvečer se spet potopila v knjigce, Čudeže, pa še par drugih, mal po TVju sčekirala in na RAI uno eno krasno oddajico ujela . Sem spet malo svoje italjanskosti doživela . Paše . Utonila v sanje, zjutraj se zbudim in vidim, da mi je nekdo eno uro ukradel - je bila pa podarjena mojemu dragemu, tako da je bil 1 urco prej doma. Spila sva kavico skupaj, potem mi je ap 1 CD posnel, končno sem prišla do Umazanih besed . Potem pa naša TV itak skoz dela, pogledam tja in koga zagledam Piko Nogavičko Sredi stavka odsotno rečem - Pika je in odmaglim v spalnico, se spomnim na sestrico in jo pokličem,da je na enki, pa seveda sem se spomnila tudi na Marso in če bi jo imela kam poklicat, prisežem,d a bi jo !!!!!! Skratka nadaljevanka (3/26), bo šer fuuuul užitkov. PO kosilu sva šla z Volnico ven blatit. Ufff, mamo še vedno fuul snega, včeraj se je malo začel topit. Sva bila 2 celi uri zunaj, ker se je zdaj pozimi polenil, pa zredil - ker manj miga, pa tace mu kar naprej zaspijo, tako da sem ga vpisala v aerobiko . Ker pri nas nekaj sekajo in tisto s traktorji razvažajo, so ogromne blatne kolesnice zalite z vodo, tako da bi bilo bolš veslat. Najprej je pazil kje stopa, potem se je parkrat po njegovo spretno spotaknil, potem je pa kar nekritično blatil... Sva srečala veverico, ki je plezala po smreki, uff, ne pomnim, kdaj sem jo nazadnje vidla, pa eno lisico, ki je drvela po travi do gozda. Bi bil pa sprehod verejtno tudi Marsi všeč, full ptic, samo jaz jih na žalost ne poznam, vem,da so bili kosi, pastiričke, siničke, liščki in vrabčki, vse ostalo so meni nepoznane vrste. Najprej sem bila malo dremuckasta, pol sem pa tam dredi gozda par vaj naredila in se zbudila. Full dobro gledat prebujanje narave... Pa nabrala par telohov - se trudjo lezt ven izpod snega. Ko sva prišla domov, je bil pa cel žur - to veliko blato je bilo treba stuširat in razčesat, pa sem bila pečena za 3 ure. Dobesedno. Sem presenečena nad potrpežljivostjo mojega srčka, saj itak leži, včeraj je celo spal, ker je bil tako utrujen. No zvečer še mal v bukle padla, pa zaspala. Danes pa čist out, pismu se mi pozna tista ura, skor zaspala. Ampak zdaj sem že in.... En navihan dan vsem

Ja, treba je slediti sebi, svoji intuiciji. Jaz dam in pomagam takrat, ko jaz tako čutim, če čutim željo nekomu nekaj pokloniti - čas, darilo, karkoli, to storim takrat ko jaz to čutim in me v bistvu reakcija obdarjenega ne tangira. Če izraža veselje, potem fino, se veselim z njim - dobim tudi jaz darilo, če ne tudi prav, jaz sem naredila tisto kar sem čutila in sem s tem zadovoljna. Kar se pa tiče pravičnosti, pa nimam več ostrih kriterijev, Težko ocenjujemo kaj je pravično in kaj ne, še posebej če opazujemo druge ljudi, ker enostavno ne vemo cele zgodovine odnosa, tako da ne kometiram več, kaj ej pravično in kaj ni .

Lekcije dobiva vsak svoje in če nisi pripravljen spreminjati vzorcev, te noben prijatelj ne more prisiliti v spremembo vzorcev, niti partner ne. Stvari spremeniš takrat, ko si sam na to pripravljen. V tvojem primeru je mogoče tvoj kometar in malo vzpodbude bil manjkajoči impulz do akcije, hujšala in na fitness hodila je pa itak sama - torej verjetno si jo vzpodbudila tako, kot ji je v tistem trenutku manjkalo, naloga je pa ostala še vedno njena .

Vedno, vsak trenutek, vsak dan cel dan - Pujsa, tako prikupno rigajo, čiste živali, okrogle in nasmejane, pa inteligentne, pa domače,.... - pa še vtičnico imam vedno s seboj .

TAko to poteka približno, ja , še posebej, če se lotiš tega na sebi, ko si v kakšni zvezi, kajti takrat odvzameš partnerju neklaj, kar si mu podaril. Če se sprva ne ceniš in se vse vrti okoli njega, pa potem kar naenkrat začneš zahtevati kakšne pravice, je sigurno, da si želi nazaj prvotne situacije. In si v bistvu pred najtežjo preizkušnjo v tem procesu, ko je tak način življenja še zate nov, ko še sam dvomiš, če je prav da si te pravice privoščiš, naletiš na trd oreh, mogoče celo na očitke. Takrat je potrebno biti trden v svoji odločitvi .

Dva sta eno samo, če ostaneta dva. Lou Andreas Salome

John Welwood : Potovanje srca Iz ujetosti v vzorce nam lahko pomaga intimno razmerje, saj nam omogoča, da ugotovimo, kako in kje smo obtičali. kar naprej nas sppča s tistimi račmi v nas, ki jih ne prenašamo. Na dan izbrska vse naše najhujše strahove in nevroze v bleščečih živih barvah.. Će živimo sami se pogosto ne zavedamo wsvojih običajnih vzorcev, ker živimo v njih. Razmerje pa nam izostri zavest o vseh naših ranljivih mestih. Ko se ljubljeni človek odzove na naše nevrotične vzorce, nam ti vrnejo udarec in ne moremo več mižati pred njimi. ko vidimo in začutimo, zakaj smo obtičali, se v nas zgane naravna želja, da krenemo v novo smer. Naša pot se začenja. žal pa veliko parov izgubi pogum, ko se končajo medeni tedni in se začnejo srečevati s težavami v drugemu in v sebi. Dokler si domišljamo, da je nekaj narobe, če odnos razburka naša najboj boleča čustva, ne bomo nikoli sposobni za resnično potovanje ljubezni. Knjiga terapevta, kjer opisuje ljubezen - odnos med partnerjema. Čeprav sem požrla že ogromno knjig v zvezi z odnosi, je tale nekaj posebnega. Razlaga kako v odnosu z nekom spoznavaš sebe in da se takrat razkrivajo najbolj ranljiva čustva, takrat dosti parov obupa nad zvezo, čeprav se v bistvu takrat soočamo s seboj, ne toliko s partnerjem.

Ooooooooooooooooo, kako sem mogla tole spregledat.... Po mojem ne bo potrebe, ker tudi že po njuhancu dolgo koprniš

Draga zlata Fish , jaz te bom očitno kar okupirala v tejle rubrikici. Spet je ena meni zelo ljuba oseba v škripcih, prosim bodi tako dobra, da ji pošlješ tisto malo energije, ki jo še potrebuje, da zadeve, za katere ve, da jih mora spremeniti zase , prenese iz želja v stvarnost in poskrbi in čimbolje izkoristi vse številne priložnosti, ki se ji vsakodnevno pojavljajo. Hvala že vnaprej xrosex xrosex

Oho, naš Mickeni z dolgim jezikom, čestitke in hvala za vseh 6000 postov

A veš kaj bolj točno zakaj ? A je bla tudi Mushi v plavem?

razigranost, navihanost

Tjazy, tole je pa čisto odvisno koliko kompliciraš,nas je bilo 18, pa bi vsi stroški za poroko bili cca. 300.000,00 v današnjem času. Smo šli v eno preprosto gostilno, ker nam je itak bil smisel druženje, ne pa razkazovanje... Pa takrat sem bila od naju zaposlena samo jaz in vse sva si imela namen plačati sama, pa bi ta denar zadostoval (večerjo so nama za darilo plačai).

Piko odgovornost je tudi to, da si ne lastiš odgovornosti za kakšno stvar, za katero nimaš pravice - npr. vsiljevati komurkoli karkoli .

Včerajšnji večer tak, zabavna dinamika , Prav hecen urnik. Zasoala ob 19h, se zbudila ob 22.10 . Peljala Volnico v zunanje sanitarije , potem pa pospravila po tleh, pripravila malico, si umila lase, zmasirala dragemu parkeljčke, pa potem še brala in poslušala CDje. Prebrala ogromno, ob 1.30 spet zaspala za 2,5 urce. Prav hecno... Zadnje čase vsi dobivamo presenečenja a ni to fajn . Mick, si verjetno že zaslužiš razvajanja ... En navihan dan vsem,

Aha, no če ti ni, pa če tudi tvoji dragi ni, potem nič hudega, ta zadeva krasna, če ti je užitek, ni pa nuja. Prepričana sem, da se ljubita tudi brez tega papirja.

Jaz sem dnevnik pisala v OŠ, pa ga nekako ni več, izginil - ne spomnim se, kje je ostal. POtem sem imela enega s potovanja po Evropi (1 mesec), izginil neznano kam - verjetno z bivšim, ali pa tudi ne, nima veze. Imam pa še enega, ki sem ga pisala na počitnicah po Italiji, pa zdaj zadnji 2 leti piešm dnevnik, v zvezek seveda, ko se kaj takega zgodi. Zapisujem take fine zadeve, nekako čudnih ali pa stvari, ki mi niso najljubše ne zapisujem, ker jih sproti v zavesti obdelam in odvržem, jih nočem potem ponovno žvečiti, ker so že obdelani zame .

Lana, saj to je moje osebno mnenje, ki sem ga pridobila na podlagi izkušenj, razmišljanja in prebiranja literature, lahko da ga bom kdaj tudi spremenila, ampak trenutno mislim takole (sprejemam tudi vsa ostala mnenja kot možna). Kar se tiče pa poti, sem pa mnenja, da ravno te poti delajo naša življenja čudežna, da je krasno, če želiš uživati na potovanju, kajti če tega ne znaš, je vprašanje, če lahko tudi ko si na cilju uživaš tako kot je mogoče.

Ja v bistvu mi je nek izzvv, ker imam v sebi neko blokado pred Bogom, Stvarnikom,.... Tudi v zvezi z duhovnostjo teh izrazov ne uporabljam, mi je bolj domač izraz energija, življenje, univerzum, tako da je knjigca po ojem med drugim priromala do mene tudi iz tega razloga. Prebiram pa resnično prav po , ker se jaz drugače izražam, razmišljam na majčkeno drugačen način, v majčkeno drugačnih nivojih, je pa vsekakor zanimivo branje, ogromno novega, deluje nekako pristno, skratka cool. No še vedno bom vesela mnenja in komentarja kogarkoli, ki to zadevo je prebiral ali jo prebral, tebi Marsa pa hvala za odgovor .

Pesha, si ti tudi Notranjka ? No lepo je Pokowc pokomentiral, ampak jaz temno modro že leta obožujem - verjetno moja notranjost že čuti, da mi paše, pa se nekako najbolje počutim v temno modri. Saj na poroki sem imela temno modre salonarje, pa jakno obrobljeno z modrim trakom, pa modre vrtnice, ostalo pa belo. Me pa vseeno zanima, kaj naj bi po vražah modro pomenilo.... Sokrates, tebe pa nisem najbolj razumela, česa ti ne moreš in si vesel, da tudi tvoja ženička ne želi... Drugače pa meni osebno poroka resnično pomeni samo lepo doživetje, ne v resnici sprejemanja pravic in dolžnosti, čeprav te z njimi na obredu seznanijo. Jaz sem bila v dobrem in slabem z možem že ko sva bila samo par, ker se mi zdi, da če se odločiš za zvezo z nekom, pač živiš tak način, ne glede na to ali si poročen ali ne. Tako ravnaš, ker ljubiš, ne ker kakšne papirje podpišeš. Mi pa po eni strani pomeni ena izmed investicij v zakon - v smislu zbiranja prijetnih in posebnih trenutkov, ki povezujejo ljubljene ljudi, tako kot tudi krsti, pa obletnice, pa valentinovo, pa eš bi se našlo. Saj je prav, da si vsak dan pričaramo lepe trenutke, zato se meni osebno zame zdi tudi prav, da izkoristim vse priložnosti ljudem ki jih imam rada poklanjati lepe trenutke in poroka je enostavno ena izmed možnosti... Koliko je pa ločenih je pa druga zadeva. Se mi zdi, da v povprečju pričakujemo nekako zgodbo Sneguljčice, da se spoznamo, poročimo ali preselimo skupaj, pa živimo srečno do konca svojih dni.... Ko pride do priložnosti, jih veliko razmišlja, da partner ni tak, kot so pričakovali, se obrnejo, zamenjajo peskovnik in začnejo znova...(tule je bil govor o povprečju, da slučajno drugače mislečih ne užalim) Povrh vsega se mi pa zdi poroka en poseben dogodek, ki ga lahko doživiš samo če se poročiš, ni primerljiv s čimerkoli, samo če se prav ti poročiš lahko doživljaš posebne trenutke. Tako kot tudi npr. matura, maturantski ples, maturantski izlet, prva plača, pa še bi bilo tega.... Mi je pa za vse ostale vseeno kako se odločijo vsi ostali. Jaz sama zase sem vedela, da bom uživala v obredu in resnično sem, ni pa ta obred garancija za uspešno zvezo, srečo je treba najti v sebi, ne v partnerju, kajti če si srečen in zadovoljen sam s seboj, potem avtomatsko poklanjaš ljubezen partnerju .

Ja, Marsa, čestitke za 11.000 postov , pa Contesi za skorajšnjih 3.000

Meni poroka pomeni en tak krasen običaj, ko lahko osebi ki se ljubita, pa še kdo drug pričara krasne, posebne trenutke. Svoje poroke se bom vedno spominjala, vsega od začetka do konca, od vprašanja, če bi se poročila z dragim, do vsega naprej.... To je bilo 1999, 01.07. na dan uvedbe DDvja 20%, ko smo imeli v trgovini v kateri sem delala honorarno inventuro, se pravi prosto popoldne. Pa sva šla z dragim v BTC. In mi reče pred eno trgovino, naj pokličem eno prijateljico. Sem se ustrašila, ker ona ni nikoli klicala, pa da je kaj narobe. No pa mi reče, če nisem rekla, da bo ona priča, pa da če nočem, pa nič . Mi je blo tko cool, čisto njemu podobno, kot da bi šla v trgovino po 1l mleka . No potem sva se šla borit za papirje - sem si vzela 2 dni frej, pa se pustijo na Mačkovi full prosit... Pa poročno obleko izbral on, pa prinesel eno krilo pomerit v službo - takrat bil on brez službe, jaz pa v dveh. Pa nisem nikomur v službi povedala, kaj planirava, ker nekak nismo na taki valovni in jaz to kar sredi cone v avtu pomerim . Eno čudno belo krilo, sem , pa je rekel, nič ne , važno da ti je v pasu prav... Dala predelat, pa je poskrbel za vse - kozmetičarko, frizerko, rože. Ko sva šla zbirat prstane, sva se počila , je zlatar malo pisano gledal - ko naj bi bil človek najbolj pa crashi... Pa na poti do poročne dvorane smo metali ven bonbone - tam je tak običaj. Potem pa poroka, greva v poročno dvorano, jaz v mini krilu, korzetu in jakni... belo modra kombinacija - obožujem modro, pa modre vrtnice, pa moj dragi za menoj. Ha, še celo tam so ga vprašali, če je on ženin (ker je manjši), pa potem obred, ki zmeraj izvabi čustva... Pa potem star ata igral na orgle... To vse so posebni, nepozabni trenutki, jih ne bi vrnila, taki trenutki so čustvena investicija v zakon, saj ni nujno, da glih poroka, lahko je pa eden izmed tistih lepih trenutkov, ki ti napolnijo srce in dušo...

Kje se pa naš potepa, moj rilček pa nastavljen in čaka na 666 ?