Pujsita

Dobro jutro, Sanjalica, se te je lotilo podobno razmišljanje, kot se mene včasih. Včasih se zazrem v stolpnice, v vse tiste luči in zavese, pa razmišljam kdo vse živi tam zadaj, kakšne družine in pari, kako smo si v bistvu prostorsko blizu, pa za določene zadeve svetove narazen.... Glede fotk pa, to je pač ideja tistih, ki si jih želijo izmenjati, če želiš ostajati Sanjalica, lahko ostaneš (jaz je npr. tudi nisem nalepila). Včeraj sem bila pridna. Ko sem prišla domov sem zmasirala dragemu parkeljčke, se malo poigrala z Volnico, začela z vajami za hrbtenico . se mi zdi, da sem se v zadnjem času tudi na tole temo malo spremenila, včasih sem z zadevami, za katere sem vedela, da bi bile dobre zame odlašala do nezavesti . Danes pa začela hrustat eno novo knjigco, prav je. Dobim en službeni obisk iz totega konca - z enim komercialistom delamo že cca. 5 let, pa ga še nikoli nisem videla, simpatičen, nasmejan, igriv, glih tak kot so mi všeč. En navihan dan in vsem vam...

Tamara, spet eden tvojih lepih postov, tudi za moje pojme nekako takole funkcionira. S temle tvojim vrtiljakom, se strinjajo tudi ekonomisti - denar ima večjo vrednost, če bolj kroži .

Uh, dons so ble pa prav zanimive sanje, ampak kaj ko zaradi budilke redkokdaj vidim konec . Sem se znašla v eni skupini ljudi in smo odpotovali proti morju. Tam smo se pripravljali za plavanje okoli hrvaških otokov. Jaz sem si nabavila celo goro Labell pa Rosalov, da ne bi imeli od sonca izžganih ustnic. Vse kar smo rabili smo naložili v gumjast čoln. Izračunali smo, da bomo v cca. 3 dneh preplavali cel Jadran . Sem rekla, pismu ne vem, zakaj mislimo, da je cel bav bav tokle preplavat . No, pa je pozvonila....

Hi hi, kam pa pridemo brez domišljija?

Draga Skwo, če ne kupiš srečke, tudi dobitka ne moreš dobiti. Glede na to, da si že dosti hudih zadev dajala skozi, sem sigurna, da si zmožna premagati tudi tale strah in si pokloniti možnost za srečo .

Vseeno bi mi bilo, če bi me varal z moškim ali žensko (nepomembno zame ) , obrnila bi v sebi nov list, kakšen bi bil razplet ne morem reči, vem da bi bila pa nenavadna zadeva, ker je to ena redkih zadev ki jih nisem pripravljena sprejeti.

Hi hi, pa sem te u svinjski rilc , ne na velikih (sam 39), pač pa na dolgih - tko kt jezik

Hi hi hi, se prav da si tik pod soncem, pa da bi se loh skor iz oči v oči vidla, če grem jaz peš mim tvoje hiške

Do kerga štuka se pa sliš tale tvoj đumbus?

Oho, kaj pa ti tule sredi noči Morgen

Uauuuuuuuuuuuuuu Bigm, lepo razmišljanje, jaz bi dodala le, da vedno dobiš in nikoli ne izgubiš, vprašanje je edino, če znamo videti tisto kar dobimo .

Iskriva tema.... jaz mislim,da je Mick dobro opisal sanjsko žensko moških . Zame je glavno, da se ljubim sproščeno z osebo, ki jo ljubim.

Točno, pa tudi za vsako zadevo ni vedno primeren trenutek. Ko vzorce prepoznaš sam ali s pomočjo drugih, dobiš željo po spremembi, to v primernem trenutku (ko si na to pripravljen) tudi storiš. Vse ob svojem času in ko nastopi trenutek je tisti pravi trenutek.

Tudi jaz, pa črna redkev v solati je zakon - samo z oljem pripravljena, nastrgana, pa repa, kar surova, pa koleraba, to so same fajn zadevce, obožujem .

Sem se šele danes lotila prebiranja tele teme in priznam, nisem je prebrala v celoti. Sem opažala,da ste se najprej ustavili na odpuščanju. Tole je bila tudi meni ena lekcija, tudi precej zahtevna izkušnja zame in prav to, da nisem zmogla odpustiti, se mi je vleklo dolga leta. Sprva sem občutila jezo, potem užaljenost in imela občutek, da se mi je zgodila strašna krivica. Odpustiti pa nisem mogla, kajti to je meni pomenilo, da se nekako z osebo, zaradi katere doživljaš te občutke pogovoriš, sprejmeš kakšno opravičilo in se potem v prihodnje ne dogaja. Potem so pa prišle v moje življenje razne knjige s področja pozitivnega razmišljanja. Našla sem zase tudi razlago odpuščanja na načlin, ki sem ga lahko sprejela in sprocesirala. Odpustiti je zame pomenilo nekoga pustiti, da odide iz mojega življenja skupaj z bolečino, ki se je v meni v povezavi z določenim dogodkom naredila. Ko sem to tako razumela, sem postala peresno lahka. Sem imela 2 taka primera na temo odpuščanja (pa ne spolna zloraba), z eno osebo imam stike, z drugo pa ne, pa ne zaradi zamere, ampak enostavno ni nobene potrebe. Prepričana sem,da je spolna zloraba resnično ena najtežjih izkušenj, ampak enostavno je potrebno zase odpustiti ljudem, ki so vas zlorabljali - v smislu dovoliti jim, da oddidejo iz vaših življenj in skupaj s tem odnesejo tudi vašo bolečino - ne gre za to, da se strinjate oz. smatrate za pravilno dejanje, ampak enostavno da jim ne dajete več moči, da si s tem groznim dejanjem prilastijo vsa vaša čustva, da se zaradi tega odpoveste ljubezni, sanjam, vsemu.... Sigurna sem, da zna biti pot do ozdravljenja sebe v vseh smislih težka, kruta, naporna, da na momente zmanjka tal pod nogami, ampak vsi ste čudovita bitja, ki lahko dosti podarite sebi in svetu in škoda je zaradi podlega dejanja nekoga drugega zavreči vse lepo kar vam pripada, kajti tudi vas kljub vsemu univerzum, življenje, vsi mi, ljubimo in edino pravilno je tudi, da najdete ljubezen do sebe v sebi . Sigurna sem, da je pot trnova, naporna, ampak ozrite se majčkeno naokoli, vsepovsod raste ogromno lepih xrosex , ki rastejo tudi za vas, ne bojte si jih trgati za vaše vaze .

Zanimivo vprašanje, ja. Nekaj pričakovanih odgovorv , pa nekaj nepričakovanih. Meni osebno bi bilo čisto vseeno, kajti v vsakem primeru bi obrnila nov list.

Kar se našega zdravstva tiče, sem tudi jaz že popisala tule par postov. Ne bom nič dodatno komentirala razen to, da se najbolj zanesem na zdravnika, ki stanuje v meni - mam full dobre veze . Sončna, vredna svojega imena, vedno dobrovoljna, navihana . El Nino, sipatično slikco si nalimal gor, po mojem ne more bit problem analizirati kompatibilnost z ostalimi znamenji . Contesa, v tebi se skriva umetniška duša , super tole sproščanje, tvoje. Zame bi bilo bolj nerviranje, če bi gledala svoj izdelek Selene miški morš dat nujno ementaler, veš, da ne bo revca škripnila . Nič, pričakujem spet en navihan in razposajen dan, če ni, si ga pa naredim. vsem Lunatikom

Pozdravljen hribi v naši družbi , resnično vsakdo sprejema vzorce že odkar se rodi, ti prvi iz otroštva so običajno temeljni, vsi kasnejši načeloma manj trdni. Za normalno nekako sprejemamo tisto, kar smo doživljali v otroštvu, potem pa po mojih izkušnjah prihaja do momentov, ko na novo ocenjujemo vse sprejeto. Dva zelo dobra primera si opisal in je že 3/4 narejeno, če veš, od kje ti določeno prepričanje prihaja, treba je zadevo samo še izvesti .

Ja sam se rabi ekstra posluh, pa full potrpežljivosti, da se naučiš tale inštrument igrati , ne priporočam ljudem, ki imajo šibko srce.

Prebrala Temna stran iskalcev svetlobe - Debbie Ford, ki je Selene zelo zelo propagirala. Super knjigca. Ena tistih, ki mi v začetku pripeljejo misli - ne ne. tole pa že ni tkole, no ja mogoče je, samo ne pri meni . Pa moram reči,da sem sicer po moji oceni precej samokritična - v smislu da ne podtikam kar tako odgovornosti za moje maslo... Me je zmotilo to,d aimamo vsi vse lastnosti, pa mi egoizem npr. ni šel zame, pa maščevalnost - ker se mi z njo ne da obremenjevati. Pa sem se malo bolj pozorno opazovala in glej ga zlomka, zanč me je za hipec obšlo majčkeno maščevalnosti . Všeč mi je bila zgodbica o naši osebnosti. In sicer da ej naša osebnost kot grad, poln soban. Sobane so pa vse naše lastnosti. Kot otroci radovedni pokukamo v vsako sobano, raziskujemo, se veselimo vseh darov v njih. Potem pa prihajajo v naše življenje ljudje, ki nam tako ali drugače sporočajo,d a določene sobane niso zaželjene, da bi nas sprejeli in tako postopoma zaklepamo sobo za sobo., dokler ne ostanemo v dvosobnem stanovanju, po našem mnenju potrebno temeljite prenove. To je po mojem (ali pa vsaj zame) tudi sporočilo tele knjigice. Sprejeti se moramo v celoti, tako pozitivne kot negativne lastnosti, da bi lahko bili celostni, kajti celostnost je ključ do sreče. Ena boljših knjigc

Ja tole ssol sem pa res pozabila

Zmoremo vse, če smo prepričani, da nam bo uspelo, pa če damo vse od sebe, da do tja tudi pridemo

To se pa verjetno rado primeri če je človek dosti v tvoji družbi. Imaš tak ubijalski tempo humora, da se čist lahko kej tazga zgodi Pujsa ljubi humor

Imaš prav, tudi takole bi se te lahko vidlo, ja, jaz sem bolj na tvojo igrivost, pa neukročenost mislila (kar mi je sicer neznansko všeč, samo zna biti precej naporno).

Kaj pa tisti, ki jočejo od sreče . Zelo me osrečuje pogled na srečne ljudi, še posebej, če jih kdaj prej vidim nesrečne, takrat si tega, da bi znali v svojem življenju videti srečo, še bolj želim.