Želim si prinesti sreče v njegovo življenje, ljubezen, srečo, željo po življenju, želim mu dati občutek, da je ljubljen, cenjen, da mu zaupam, si želim njegove ljubezni, vzpodbude, naklonjenosti. Želim si, da bi mi zaupal, česa si želi, kaj ga osrečuje, kaj doživlja, kako se počuti. Želim si užiti ljubezen z njim, sanje in življenje. Čutim, da ima on iste sanje. Želi si ljubiti in biti ljubljen. Želi si ljubezni, pravzaprav je je lačen, želi si biti zaupanja vreden mož in moški, pa se je po drugi strani boji. Strah ga je, strah odkleniti tolikokrat zaklenjeno srce in ponuditi svoj najranljivejši, že večkrat hudo ranjen del. Ponovno izpostaviti, tvegati ponovno hudo bolečino. Okrevanje pa je tako zelo dolgotrajno. Naučil se je živeti z nenehnimi razočaranji. Svoje bisvo pa je zaklenil s sedmimi ključavnicami in vseh sedem ključev skrbno poskril. Obdal jih je s trnjem. Če ga kdaj obide želja, da bi komu podaril prvi ključ, ga trnje opomni, da hudo tvega, usmeri ga nazaj v njegov svet. Ona, ki ga tako zelo ljubi, ona je doumela, da je zaklenjen s tolikimi ključavnici. Ve, da je pot do neprecenljivega zaklada trnova, ve pa tudi, da ima na svoji strani svojega Angela, ki ji bo poslal vse kar potrebuje, da se prebije do tega dragocenega zaklada - najčistejše ljubezni, ljubezni ki bo bogato poplačala ves njen trud ter vse njegogovo trpljenje in obema pričarala nasmeh, ki ga lahko nariše le občutek nepopisne sreče.