aurora

VOJKO..........

VOJKO Nikoli ne izgubi veselja do svojega hobija zaradi NAPAK drugih oz.zaradi ljudi,ki ti mogoče ne odgovarjajo.... Vojko... moj osnovni Ki 7, podznak ? ali ni 8??Za tretjo pa tko ne vem, kje jo naj najdem... imava kaj karmično nerazrešenega Jaz v tem ne vidim nobene katastrofe in še vedno 100% trdim,da je pri nama s partnerjem osnovni problem komunikacija...trenutno z obeh strani...tu ni bilo nobene pomote... o drugem pa niti ni bilo govora...vsaj ne tako,da nebi bilo z moje strani nemogoče.... Zaupam pa ti,čutim,da TI lahko, pa še berem tvoje malje z velikim zanimanjem in veseljem,saj sem se doslej skoraj z vsem strinjala...pa ne zato,ker ne bi znala reči NE . .... ZATO NIKAR NE IZGUBLJAJ VESELJA!!! Če bi napisal nekaj zame,kar nisem, vedi,da bi to SIIIIIIIIIGURNO povedala! Nikakor se ne strinjam s tabo,da ne znam reči ne....mislim,da bi imela s partnerjem veliko boljši odnos,če bi znala bolj kimati in se podrejati. Moram reči,da imam rada lagodno življenje,toda nikoli nisem dala prednosti pridobivanju materialnih dobrin.... To,da grem možu na živce vem... v tej situaciji,mu res bore malo dajem in res,da še dobra cimra nisva....vseeno bom še poskusila nekaj naredit in sicer z vedenjem, da lahko spremeniš samo sebe.... Živim predvsem po načelu,da se vsak uči na svoj način.Moj način ni njegov,ne tvoj,....Toda vsi iščemo sebe in to spoštujem ! Zaradi svojega prepričanja ne zaničujem prepričanje nekoga drugega,saj vem ,da bova nekoč našla skupno pot...Problem pa je v tem,da je to enostavno pri bežnih znancih,prijateljih oz pri ljudeh,ki imajo podobna razmišljanja kot mi sami.... Vsak poduk pa tudi vedno prav pride.....vzamem na znanje ! Veliko uspeha in veselja pri tvojem delu še naprej !!!!!!!!! Oprosti za nesporazum...... Hvala !!!!!!!! LP

Dragi Vojko! Hvala za odgovor ! Vse je res- komunikacija 100 % NE teče. To se je poslabšalo zadnje 2 leti, ker sem se tudi jaz nehala trudit...tisto veš....bom pa še jaz samo nase gledala,pa boš videl kako je....maščevanje . Kako otročje neumno se včasih obnašamo.... Smatram,da je razveza najlažja rešitev oz, da največkrat sploh ni rešitev.....ponavljaš iste napake... Mislim da sva si bila namenjena.....mislim,da morava še marsikaj razčistit oz.se naučit drug od drugega...Verjetno oz sigurno je rešitev samo v moji pripravljenosti,da ga poslušam in da ne pričakujem potrditve od njega,saj konec koncev moram sama najti zaupanje vase.... Pri možu se je pričela bolezen l.1990,ko mu je umrla mati(ne vem zakaj-vendar jaz vidim tu začetek bolezni)...zadnjih pet let se mu stanje slabša....(vključil se je v mrežni marketing,razmišlja samo o tem....ne pa tudi dela....jaz ga lahko le podpiram,nikakor pa se ne najdem v tem poslu...to mi zamiri)...mislim ,da vsi ti dejavniki vplivajo na njegovo zdravje....v meni pa tli jeza,ker ne vidi življenja širše..... denar pač mora biti,je pa še drugo v življenju....družina,služba,prosti čas-rekreacija,prijatelji,duhovnost.....Svoje delo imam rada,delam ga s srcem-on pač ne verjame,da imaš rad delo,ki ni dobro plačano.... Tako si dovolimo,da mali,brezvezni konflikti pretresajo naša življenja...V lanskem letu je imel kar kritično obdobje in v letošnjem letu-v avgustu ponovno,pridobil si je dodatno novo diagnozo bolezni,ki pa je spet avtoimunskega izvora.....le ta pa se je lahko pričela že kakšni dve oz. leto pred postavitvijo diagnoze... Občudujem njegovo moč,kako prenaša fiz. bolečine, mislim pa,da v duhu trpi,kar ne bo priznal... Kar se pa hčerke tiče....vem da ima svojo pot....hotela sem samo povedat,kako mož postavi zid,ko nekaj ni tako kot on pričakuje....kot da si ne zasluži njegove ljubezni,ker ne izpolnjuje njegovih pričakovanj.....želela bi med njima vzpostaviti komunikacijo, ker zdaj se je tudi hčer zaprla pred njim... verjetno pa je to njun problem,ki ga bosta morala sama rešiti med seboj.... Hvala Vojko še enkrat !!! LP PS. Ali je moje osn. KI-jevo število 7? Jaz sem mislila da je 5. Oz. saj niti ne vem,ali je prvo število osn.KI-jevo število ? lep dan ti želim !

Dragi Vojko! S partnerjem sva poročena 20 let,za nama je 25 let skupnega življenja. Karakterjelno sva si zelo različna in zadnjih pet let sva se zelo odtujila, za sebe lahko rečem samo eno:PRAZNA SEM!Še sama ne vem kdaj,kako in zakaj je do tega prišlo.On je oseba,ki jo lahko ljubim od daleč. Ko sem stran od njega ga lahko brezpogojno sprejemam,vem,da v sebi ni slab,takrat do njega občutim ljubezen,ko pa prideva skupaj,pa kot bi me zadela strela-splahni mi vsa življenska energija.Zna samo sprejemati ...Pred leti je zbolel za avtoimunsko boleznijo(telo proizvaja protitelesa proti lastnim celicam)...prepričana sem, da bi z drugačnim pogledom na življenje ne zbolel...na nek način sem jezna nanj ! Imam pa občutke krivde....mož bolan ,mogla bi ga ljubiti...sprejemam ga kot očeta svojih otrok, lahko bi bila celo prijatelja. Za njega sem čudna ali celo zmešana,ko se razhajava v svojih mišljenjih...ob njem se počutim NIČEVO...on pravi,da je to samo v moji glavi...A je res ? Bolj ko se trudim,bolj se vse v meni upira. Za njega je pogovor pridiga in iskanje naših napak... Predvsem starejša hčer izkoristi vsak trenutek,da gre od doma....bojim se ,da bo zašla...jaz sem ji premalo,rabi očetovo ljubezen tudi ko ni najbolj pridna in ne izpolni njegovih pričakovanj.... V mojem življenju ne obstaja drugi možki,nisem resno razmišljala o ločitvi... Ali lahko sama sebe pripravim do tega,da bi ga ljubila,da bi bila spet ljubimca....toda jaz se ob njem počutim kot objekt in enostavno ne morem.... A sem naložila kaj??? Zanima me kaj ti vidiš v naju?A je najino partnerstvo še smiselno ? Roj.podatki: jaz 7.5.1959 on:17.4.1955 hčerka:23.10.1984 -hčerka se vpisala na fil.faks-francoščina,latinščina.Želela na soc.pedagogiko,pa ni bila sprejeta.Misliš,da je obrala pravo smer ? A sem prezahtevna ? Imej se lepo ! LP

Pri meni so najpogostejše solze sreče. Vsak lep trenutek,romantičen izkaz ljubezni,objem dveh,dobro dejanje...hitro se raznežim in takoj mi stopijo solze v oči ... včasih mi je kar neprijetno in v določenih situacijah se poskušam malo skrit...oz.si ne delam več toliko problemov s tem... Težke situacije me ponavadi ne spravijo v jok, ampak me prej spravijo v pogon ali pa v umik-osamo... Krivica me prej razjezi,kot pa spravi v jok, čeprav so mi že tudi od "tegote"stopile solze v oči... Bili pa so tudi težki trenutki,ko so bila moja čustva zelo prizadeta, ko sem se bala za zdravje svojih dragih, ko me je bilo strah najhujšega...ko sem strah potiskala in nisem jokala... pa je prišel trenutek ,ko sem bila pred tem,da se zrušim ...takrat se je v meni strgalo,bolečina se je luščila,kot da bi plaz potegnilo v meni,solze so tekle,iz ust so prihajali zvoki bolečin... in čez čas je bolečina popustila,izjokala sem jo in sposobna sem bila jasneje razmišljat in sprejemat nastale situacije... LP

Draga Astra. Napaka je v tem,ker si zdravniki ne vzamejo dovolj časa,da bi obrazložili ves postopek in ker ponavadi pokomentirajo tako,kot mehanik,ko mu pripeljemo avto v popravilo . . . Pozabijo na naša čustva in skrbi in da nekaterih postopkov ne razumemo, ker pač to ni naše področje. . . Ko se gre za naše otroke, vse mamice tega sveta odreagiramo enako in pozabimo na vsakršno logiko. Boš videla; VSE BO OK, pa še z roko ne bo kasnejših posledic ! Držim pesti, da bo to čimprej za vama! Pozdravček obema !

Jakob Lorber Jakob Aljaž

MAL PROVOKACIJE NE ŠKODI... Lahko bi ga imeli za barometer merjenja naših notranjih napetosti. Ko nas zbode,naj to pomeni SOS za nas (premalo umirjeni-stres), ko njegovih "rožičkov" ne registriramo....( umirjeni-odlično!) Pa res , komu si nasedel ,da si

Mislim, da je odločitev vedno prava,če prisluhnemo srcu. Večji problem je zbrati pogum, da ustrežemu srcu. . . .

VOJKO: H V A L A ! ! ! My anglice so bad ! Pa ni problem,bo hčerka priskočila na pomoč ! O spremembah bom poročala ! (Si me izzval,da bom vaje delala?Kot da bi poznal mojo lenobo ? ) L P

Čao Sara ! Tudi jaz imam podobne težave kot ti. Vsekakor pomaga telovadba,zdrava prehrana,razne vaje, kot npr. vrelec mladosti,ki te psihično in fizično oživijo- po izkušnjah tistih,ki jih redno delajo ; jaz jih ne-očitno še rabim težave x!x Težave ob niskem pritisku se mi poslabšajo, ko se ujamem v zanko psihične nemoči,nezadovoljstva,ko vem,da bi morala nekaj spremeniti,narediti nekaj zase. . . PA NE. . . in se vdam v pričakovanja drugih in padem pod vpliv njihovega mnenja! Takrat rabim umik-spanje, nisem za nobeno rabo. . . Uhhhh ta nizek pritisk !!! Ko sem zadovoljna s sabo, ko se znam spoprijeti z življenjem, takrat na enkrat nikjer več sledi o nizkem pritisku. . . Si preprričana ,da si v okolju,kjer lahko svobodno deluješ, brez,da bi te nekdo dušil Ko smo v družbi ljudi,ki nas brezpogojno sprejemajo,ko se zabavamo,smo ponavadi brez težav in polni energije!(razen če ne obolevamo za kakšno težjo kronično boleznijo seveda) Zato ti želim veliko ljubezni in zabave ! Cao,cao

OČITNO SEM NAJSTAREJŠA- 44 Občasno se počutim 80, spet drugič 15 ! Težavo imam s tehniko- računalnikom . Izbirala sem med ikonco polne lune in mami ! Ali bi kdo lahko uganil zakaj