Kreativa

Smo ja ... optimisti in v bistvu pravi sončki ... v normalnih okoliščinah Ampak v zadnjem času se mi zdi, da nič več ni prav in sploh ne štekam, kje delam napake oz. kje sem jih delala. V glavnem ... pri meni vse narobe, vse motno, megleno, skrivnostno, zabrisano ... nobene spodbude od zunaj. Blazno ujeto se počutim ...No prav ... zdaj pa se še smilim sama sebi ... hahaha ... Jah, bomo že porihtali ... seveda ... še vedno smo, a ne?

Res so očitno čudni časi za nas strelčke Vsaj zame ... več področij življenja je nekako pod vprašajem, razpleta pa od nikoder. Pa se trudim in sem že čisto utrujena od tega Ne spoznam se dovolj na planete, a nekaj gori na nebu mora biti močno narobe! Pismo, saj še ribica nič ne zaleže Kako pa doživljate to obdobje drugi strelci?? Koliko vas je sploh?

Oh Ribica ...

Ribica, daj pomagaj no Micku, preden se kaj hudega zgodi, in ker me je nasmejal z zgornjim stavkom

Zanimivo vprašanje So pa pesti jako priročen del telesa ... včasih

Kakor ni razplet nekega dogodka odvisen izključno od našega delovanja, tako tudi ribica nima absolutne moči, da bi nam spreminjala življenje. Pomigaj nekoliko najprej sama v tej smeri, potem pa bo z repkom pomigala še ribica - sigurno. Držim pesti zate!

Zirosi: Pesnik ima najverjetneje prav, ti pa tudi - narava zmeraj zmaga Free: Ne vem sicer, kako si me razumel, je pa lepo, da si tako pozitivno naravnan Ljudje smo zapletena bitja in včasih je pač tako, da se v svoji stiski počutimo nemočni in pritisnjeni v kot. Če človek, ki ga imaš neizmerno rad, trpi in si naredil vse po svojih najboljših močeh, da bi mu pomagal iz tega in se trenutno zdi vsakršno nadaljnje posredovanje vsiljevanje ... lahko samo molim v nebo. Seveda pa je življenje tudi lepo. Pa tudi naporno V različnih obdobjih kaže različne obraze oz. ga mi v različnih obdobjih dojemamo na različne načine.

BorisM: ponavadi se te vrste prometne nesreče preživijo ... pa te podrejo prvič in drugič ... in si žalosten in prizadet in se mesece ali leta postavljaš na noge. Izkušnja pa ostane. Spomin tudi. Moraš biti presneto pogumen (ali pa naiven), da si ponovno upaš na pot, na kolovoz, kaj šele avtocesto Smajcica in Vanja: hvala vama!

Hvala ti, free! Naj se zgodi tako, kot se mora. A naj bo pošteno. Vsaj tega, kar čutim, mi ne more nič in nihče vzeti.

Dobri Energiji ... naj se preneha bojevati proti sebi in meni, proti osnovi, ki je edina pomembna. Naj ne išče oblike brez vsebine, ne dni brez sonca, ne noči brez zvezd. Vse to že samo po sebi pride. Tako rada te imam, da komaj diham. In tako nemočna sem.