Kreativa

Najprej pa bi jo bilo potrebno očistiti nesrečne preteklosti in spominov ... pa ravno tukaj ne vem, ali ni vse skupaj le moja projekcija Zato bi bilo zanimivo izvedeti, če je kdo kdaj čutil podobno ... še PREDEN je izvedel za preteklost nekega prostora.

Če gre za manj pomembne odločitve, ki jih moraš sprejeti na hitro ... jaz sledim najmočnejšemu impulzu ... saj nekje globoko v sebi itak veš, kako je najbolj prav ... pa zopet odvisno o čem se odločaš ... najboljši občutek je, če slediš srcu, čeprav je res, da s tem tudi veliko tvegaš. Postaneš bolj ranjiv, a po drugi strani močnejši ... Izogneš se vsaj temu, da si čez leta ne očitaš, zakaj si nisi dal možnosti, zakaj nisi vsaj poskusil ...

Življenje kot življenje pač - včasih se pokaže v vsej svoji krutosti Ampak dokler je upanje - UPAJ! Z vsem ostalim se boš lahko ukvarjal tudi kasneje ... Zdaj bodi pogumen in močan, kot si le lahko.

Najlaže je, če odločitev nekako zaslutiš v sebi, slediš svojemu notranjemu glasu. Kadar izgubiš vez s tem svojim notranjim vedenjem, je verjetno z odločitvami najbolje počakati, dokler te vezi znova ne vzpostaviš. Pri tem mislim na velike, prelomne odločitve. Včasih pa je zanje potrebnega več časa že zato, da se situacija osvetli tudi z drugih strani ...

Sredi zelenja, v miru in tišini, neka stavba obvladuje okolico ... ponosna, vzvišena in skrivnostna. Vsi, ki so bili kdaj tam, čutijo to močno, neopredeljivo energijo. Jaz čutim oboje ... neverjetno privlačnost in ekstremen odboj. Še bolj jo čutim, ko fizično nisem tam, ko samo premišljujem o njej. Čudno, a ne?

aakhut, postavila sem konkretno vprašanje, z željo, da dobim odgovor od oseb, ki imajo kaj konkretnega napisati o tej temi. Ti očitno nimaš, zato te pač prosim, da se vzdržiš svojih neumestnih komentarjev. Sicer dvomim, da se boš zmogel toliko povzdigniti nadse, a naj ti namignem, da obstajajo tudi drugi načini za izražanje tvoje konfliktnosti in da bi morda lahko začel raziskovati v tej smeri. Sem bila sedaj dovolj razumljiva

.. ste jo začutili kdaj? Se morda nekje počutite slabše in nekje boljše, ne glede na zunanje faktorje in si tega ne znate obrazložiti? Kaj pa energija v prostoru, stavbi, kjer se je zgodilo kakšno tragično dejanje, npr. samomor. Ima kdo kakšno izkušnjo na to temo?

BRAVO!

al pa najprej dushice, da pol vesh, kaj teleshchki pogreshajo najbolj

aakhut ... ko boš enkrat stopil po "slabi" poti, boš kmalu ugotovil razliko ... sam ... življenje je kar dober in nazoren učitelj x!x ... moja nirvana pa še nekaj njih oddaljena ... skromno mnenje (ne)znalke x!x

Hvala Mick!

No, pa mi ne bo treba vleči tako drastičnih sprememb, odločitev ni bila odvisna le od mene. Vsekakor pa je bila dobra izkušnja in priložnost za soočitev same s seboj. S tem so se tudi vpleteni ljudje postavili na mesto, ki jim pripada. Precej boleče je, ko odpadejo definicije besed in ostanejo (štejejo) le še dejanja ... x!x :xx!: x!x

Midva sva nepoboljšljiva, a ne, Mick

Vojko, verjemi, da sem preučila celoten barvni spekter ... uživam v barvah! Ob priložnosti prečekiram tudi tvoj podforum - hvala!

Tamara, hvala za tvojo razlago. Toda poglej, moji strahovi in negotovost izhajajo iz dejstva, da bi z neko odločitvijo mnogo tvegala ... v bistvu vse, kar mi daje neko stabilnost, s čimer se identificiram in izkazujem ... nenavsezadnje tudi to, s čimer si služim tolarčke In potem tudi ni vseeno po kateri poti se bom odpravila na goro - po tisti lažji ali po zahtevni. Ne glede na zahtevnost bi raje izbrala tisto, na kateri ne bom na pol poti strmoglavila v prepad. V končni fazi pa bo razgled ob vloženem naporu vsekakor čudovit , se strinjam. Saj ne gre toliko za uspeh, preveč si se zagledala v to mojo besedo. Ob tvojem pisanju sem dobila občutek, da si dobra mama, torej pomisli, kako bi bilo, če bi sprejemala neko odločitev, katere posledice bi čutil tudi tvoj otrok. Sigurno bi si želela, da stvar izvedeš, tako kot si želiš, a ne? Z drugimi besedami: da si pri tem uspešna. In ... kakšna je razlika med negativno nastrojenostjo in negativizmom? Sicer pa ... kakorkoli že ... potrebno se je odločiti, potem pa delovati po svojih najboljših močeh. Sedaj sem v komaj prvi fazi ... še ne delujem in sem kar polna strahov A tudi to bo minilo. Te pozdravljam!

Kako dobro zate, Tamara, da si takšna kot si opisala Saj v bistvu itak ni TAKO važno, kako se odločimo ... vedno obstajajo poti nazaj in možnost popravljanja napak ... če se neka odločitev izkaže za nepravilno. Morda so "napačne" odločitve v določenem trenutku našega življenja tudi potrebne v smislu učenja ... Pa vendar si nekako želimo, da bi nam uspelo, še posebej, ko gre za pomembne stvari in ko so v situacijo vpletene tudi druge osebe. Je pa res, da v neko odločitev lahko v polni meri zaupaš, pa se kasneje izkaže za nepravilno ... In od kod črpaš to notranje zaupanje? Te še nikdar ni prevaralo ali si tega samo nisi hotela priznati? Imaš prav - življenje je v svojem bistvu nevtralno, mi pa mu dajemo čustveni predznak. Zato je res veliko odvisno od našega reagiranja ... dojemanja ... Je tudi tako nepredvidljivo in pestro, da je nemogoče predvideti vse dejavnike, ki vplivajo na razplet neke situacije. Pokowc je pisal nekaj v smislu: Tvegam, ker nimam znanja. In pa ... pozitivizem je čudovita izbira, če ob tem uspeš ostati toliko realen, da ne prihajaš v konflikt s stvarnostjo.

haha ... jaz sem definitivno ... za rekre-a(k)cijo

Se mi je kar zdelo, da ga še nisi ugasnil

Pokowc: res je težko prevzeti popolno odgovornost za svoje odločitve, še posebej, ko je izid situacije dokaj negotov ... si zlahka zakompliciraš življenje ... po drugi strani pa si si dolžan to ... spremembe, drugačnega pogleda na svet, ... zraka v krilih in adrenalina v krvi Tvojega drugega posta pa nisem razumela Artem: pa še kako prav imaš! Bilboa: Mick: si veliko tvegal?? Ma ne verjamem ti, da si čist popušo Aakhut: čisto po tvoje ( ) dobra misel ... to mi delaj!

Dobro si to napisal ...

Na primer, da se znajdete pred življenjsko odločitvijo, ki ponuja dva pričakovana izhoda: - nadaljevati tako, kot je sedaj ... stopati še naprej po začrtani poti, brez večjih naporov, čeprav v sebi čutite, da ste na nek način prerasli dane okoliščine. Ta možnost zagotavlja precejšnjo varnost, toda ne izziva. - se odtrgati od vsega varnega in začeti iz nič ... v drugem kraju, poklicu, z drugimi ljudmi. In če se odločite za drugo možnost - na kak način premagujete strahove in negotovost? Je sreča res (vedno) na strani pogumnih? Kako ločiti med tem, kdaj je neko dejanje še pogumno in kdaj neumno? V kolikšni meri mislite, da je položaj, v katerem se nahajte ta hip, 100% posledica vaših odločitev iz preteklosti? Pa lep pozdrav vsem - rada vas prebiram

Mah ja ... sebe sicer ne tretiram kot kakšno tipično strelko ... razen optimizma mi pa res ne manjka ... lahko se mi vse sesuva nad glavo, pa še vedno bluzim o tem, kako se bo pozitivno izteklo In tudi delam na tem Pa ja ... sem si rekla 1. 1. letos, da bo tole moje d'best leto ... definitivno najboljše doslej ... no ja, zdaj pa se ravno ne kaže tako Ajaj, tvoja utemeljitev o prihodu nam bolj prijaznih časov pa me ni čisto prepričala Rabim večjo foro, da padem čez njo hahaha No torej ... astroeksperti, midva z Mickom prosiva ... ... obrazložitev obstoječe situacije in maksimalno dobre napovedi

A res, da naši časi v tem letu še prihajajo??? Viš ... optimizem ... takoj padem na foro Daj povej kaj več o tem no

Aja Mick, kje si bral o strelčkih .. jaz bi tudiiii