E vitamin Funkcija: Upočasni staranje, sodeluje v metabolizmu celic, nujen je za uspešno delo genitalnih organov, regulira krvni obtok, izboljšuje prekrvavitev, je vitamin plodnosti. Kje se nahaja? V rastlinskem olju rastlinskem zrnju, klicah žita, sveži zelenjavi, orehih, lešnikih, mandljih ter v svežem mleku, govejih mišicah, mastnem mesu, svinjski masti, črni moki, rumenjaku, govejih jetrih. Učinkuje: Pri sklerozi veznega tkiva, atrofiji in slabem delovanju mišic, tegobah ožilja, pri naglem povečevanju kratkovidnosti, zaviranju staranja, pri ponavljanju spontanih abortusov, menstrualnih tegobah moški in ženski plodnosti, motnjah v menopavzi. Antioksidant vitamin E Vitamin E je glavni v maščobah topni antioksidant v celični membrani. Vitamin E se ne sintetizira v telesu, zato je koncentracija v telesu odvisna od privzema. Poglavitni dietni vir vitamina E je rastlinsko olje, slede jetra, rumenjak, žita in stročnice. Glavna biološka funkcija vitamina E je antioksidacijska. Je najučinkovitejši antioksidant v biološki membrani, prispeva pa k njeni stabilnosti. Deluje kot odstranjevalec (lovilec, angleško scavenger) prostih radikalov in s tem varuje nenasičene maščobne kisline (zlasti tiste v membranah) pred oksidacijo, superoksidni anion ter hidroksilne in peroksidne radikale pa spremeni v manj reaktivne oblike. Izredno pomembno delovanje vitamina E pri človeku je zlasti preprečevanje oksidacije LDL, ki v oksidirani obliki pospešuje aterosklerozo. V hrani se nahaja vitamin E kot mešanica osmih podobnih spojin, imenovanih tokoferoli. Najmočnejši med njimi in biološko najaktivnejši je alfatokoferol, ki ga tudi uporabljamo kot mero za moč vitamina E. Farmacevtski pripravki vitamina E vsebujejo približno enako mešanico 9 stereoizomernih oblik alfatokoferola. Absorpcija vitamina E je odvisna od absorpcije in prebave maščob. Vitamin E se prenaša po krvi v glavnem v LDL in HDL. Na novo absorbiran se kopiči v maščobnem tkivu, jetrih in mišicah. Priporočeni dnevni odmerek (RDA) za moške je 10 mg in za ženske 8 mg. Nasprotno od drugih v maščobah topnih vitaminov je vitamin E neškodljiv. Celo pri dnevnih odmerkih 1600 mg ni bilo pomembnih stranskih učinkov. Res pa je, da veliki odmerki vitamina E niso priporočljivi pri motnjah strjevanja krvi zavoljo pomanjkanja vitamina K in pri ljudeh, ki dobivajo antikoagulantna zdravila. Raziskave o priporočenih dodatkih vitamina E v hrani so otežene, ker je pri človeku težko povzročiti stanje hudega pomanjkanja vitamina E. Na splošno menijo, da je v ameriški hrani vitamina E dovolj, ker do zdaj niso odkrili bolezni pomanjkanja. Potrebe po vitaminu E pa zrastejo pri večjem vnosu polinenasičenih maščobnih kislin. Današnji dietetični poudarek na večjem vnosu nenasičenih maščobnih kislin (zaradi zmanjševanja serumske koncentracije holesterola) lahko vodi k večjemu nastajanju prostih radikalov, zato je primerno zvečati količino vitamina E v dietah, bogatih z nenasičenimi maščobnimi kislinami.