Buddha

hj, vem ja, se kr zavem, heh, se mi vedno bolj zdi Fin0 .Pujska, maš dobr podpis trenutn Kriss, tut ti si fina; probi ti pustit dolge laske

ženska ali moški

dobr, si me nekak prepričau

mmmm, jo mam zdele v spominu, gledal ,učil se, kak je Tamaras ustvarjala

oh in sploh,no a ni že dovolj planet nasičen, zabasan, hoh kake ideje kaki projekti .a če jest pridem gor, bo za vse pol posrblen, tut za tujce, dobiš delo, dobiš ustreznega partnerja, dobiš kvaliteto layfa prec, ne glede na neznanje jezika še?

JOJTSA, pa si reS objavla, hahahah, bemu, jao a veš kolo časa smo treniral,da smo ujeli skupni ritem in ritem objektiva, hoh..se je splačalo, kaj

...o odpuščanju Vedno odpusti svojim sovražnikom. Z ničimer jih ne boš bolj razdražil kot z odpuščanjem. (O. Wilde) V odnosih se večkrat pojavi problem odpuščanja. Ali partnerju odpustiti, ko te prizadene? Ali mu odpustiti, ko te pusti na cedilu? Ali mu odpustiti, ko krši gradnike, na katerih temelji vajin odnos? Dilemo poznamo vsi. Vsi se slej ko prej znajdemo v situaciji, ko nas nekaj prizadene in smo pred odločitvijo, ali bomo nekomu nekaj odpustili. Prav tako se vsi kdaj pa kdaj znajdemo na strani "krivca", ki je hote ali nehote partnerja prizadel. Pred nekaj dnevi sem se o tem pogovarjala z Andrejem, ki je pred kratkim doživel hud udarec v svojem odnosu. Ugotovil je, da čeprav je ženi Mateji rekel, da ji odpušča, tega ni naredil. Le rekel je. Andrej pa ni vedel, da se je z besedami "odpuščam ti" šele začel proces odpuščanja, ne pa dokončal. Andrej se namreč le postopoma odrešuje tiste jeze in bolečine, ki sta ga tako stiskali pri srcu. Vsi smo ponavadi zelo uspešni pri zakrivanju jeze, celo pred seboj jo uspešno zakrivamo. Tudi Andrej jo je uspešno zakrival. Vse dokler ni prišlo v odnosu do naslednjega ozkega grla, ko je jeza prišla na dan in je postalo očitno, da Andrej še ni odpustil pa čeprav je Mateji tako rekel. Odpustiti zato pomeni dovoliti, da se bolečina razblini, da izgine, ne da bi zaradi tega morali tudi morali pozabiti na bol. Odpuščanje ni torej v tem, da pozabimo, da se je nekaj zgodilo, temveč da tisto bolečino preživimo, da razpustimo jezo, ki obdaja naše srce. Le takrat, ko nas bolečina zapusti, ko se zaključi zdravljenje rane, lahko gledamo na preteklost z nekim novim notranjim mirom. Dokler ne spustiš bolečine in ne ozdraviš ran, do takrat bodo spomini škodovali predvsem tebi. ... o prizadetosti Nobena veza se dejansko ne more izogniti primeru, da kdo izmed partnerjev prizadene drugega. Če bi Miha sestavil seznam žaljivk in neprijaznih besed, ki mu jih je povedala Barbara, bi lahko pisal v nedogled. Tako pravi Miha o svojem petletnem odnosu s punco Barbaro. Ko sem ga pa vprašala, kako se je ON na te besede odzval, je Miha obmolknil. Kako to? Zamislil se je in ugotovil, da je večkrat tudi sam na isti način reagiral - in torej bil enako kriv. Čeprav so bile njegove reakcije večkrat upravičene. Vendar tudi Barbara je verjetno mislila, da so bile njene reakcije upravičene. Kam nas torej to pripelje? Ali lahko torej Miha zagovarja, da je bil on bolj upravičen kot Barbara, da se dere, da se razburja in da je nesramen, žaljiv? Odgovor je enostaven: Ne, ne more. Kajti tako kot je z njegovega zornega kota njegova reakcija povsem upravičena - tako je z Barbarinega zornega kota njena reakcija upravičena. In kako lahko Miha ve, zakaj se je Barbara odločila za tako reakcijo, kjer sta oba nesrečna - tako Miha kot tudi ona, Barbara? Ko nas kdo prizadene, se torej ponavadi odzivamo z enakim orožjem - tudi mi poskušamo prizadeti njega. Zob za zob, oko za oko - to je naša prva reakcija. S tem pridobimo začasni, prehodni občutek zadovoljstva. Vendar nismo zaradi tega tudi res srečni, saj s tem ne pripomoremo k srečnemu odnosu v najini vezi. Z vsem tem se Miha popolnoma strinja. Oko za oko, zob za zob ni idealna dokrina in ne pelje k uspešnemu odnosu. Vendar ima Miha tudi vprašanje, na katerega ni enostavno odgovoriti: "Če se odločim, da ne bom reagiral z jezo in da se ne bom "maščeval", potem dam Barbari vedeti, da je prav in sprejemljivo, da me prizadene. Tega pa nikakor nočem narediti. Kaj mi torej preostane?" Ali nista Miha in Barbara (ter jaz in moj partner, pa ti in tvoja ljuba polovica) že dovolj pretrpela v tem življenju? Morda ne moreš preprečiti, da te ljubljena polovica prizadene, vendar se lahko odločiš, da ne boš k temu s svojimi odločitvami tudi sam prispeval. Pomembno si je zapomniti, da nihče v vojni ne zmaga. Vojna pozna le poražence. Večje ali manjše, vendar poražence. Zato si dovoli čutiti. Vendar ne dovoli, da bi se na podlagi čustev odločal za dejanja, ki bodo škodovala tebi, ljubljeni osebi in vajinemu odnosu. ... o denarju Malo je bogatih ljudi, ki posedujejo svojo lastnino. Lastnina poseduje njih. (R. G. Ingersoll) Premislite, ali se težave v vašem odnosu pojavljajo zaradi materialnih dobrin in denarja. Ali zapostavljate partnerja/družino zaradi službe, pridobivanja dodatnih prihodkov? Ali se zaradi pomanjkanja časa in stikov s partnerjem spreminjata v tujca, ki živita pod isto streho? Če je tako, potem vas materialno blagostanje "stane" več, kot ste si predstavljali. Kakšno ceno lahko namreč postavite intimnosti, občutku, da sta si res blizu, igrivosti, ki je sad dobrega odnosa, in predvsem svojemu notranjemu miru? Ustavite se torej za trenutek in se resnično vprašajte: Kaj pričakujem v tem odnosu? Česa si želim? Kaj mi je res pomembno? Nato se ozrite naokrog. Poglejte, kaj posedujete, in odgovorite na naslednje vprašanje: ali materialne dobrine ne jemljejo najini vezi več, kot k njej prispevajo? ... o varanju "Ne pridigaj o resnici, živi jo." (E. Hubbard) Ali ste kdaj pomislili, da bi svojega partnerja prevarali? Mnogi bodo na to vprašanje odgovorili z zgroženim "neeeee". Vendar raziskave kažejo, da je resničnost drugačna, in da je med temi ne-ji mnogo zarečenega kruha. Mogoče ste doslej le flirtali ali si le domišljali, kako bi bilo, če ... Ob tem pa veste, da imate neko trdno črto/linijo, preko katere ne nameravate iti. Morda pa imate posebno dobrega "prijatelja", s katerim se redno videvate, vendar je "le prijatelj". Pri tem pa poskušate racionalizirati privlačnost do te osebe, ki v vas ves čas narašča. Nemogoče je biti pošteni do drugih, če nisi pošten do sebe. Ko se oziraš po ljudeh izven odnosa, v katerega si vpet, zamujaš nekaj pomembnega v svojem odnosu. Ni se ti treba bati privlačnosti, ki jo čutiš. Bati se moraš le svoje omahkljivosti, ki ti onemogoča, da bi resno poskusil ugotoviti, zakaj te nekdo drug privlači. Če se igraš z ognjem dovolj dolgo, potem se boš prej ali slej opekel. Ali lahko res sprejemaš dobre odločitve v trenutku, ko se ukvarjaš z ostanki vajinega razmerja? Ali lahko v trenutku, ko vajino razmerje propada, res sprejemaš pametne odločitve o svojem naslednjem partnerju? Odgovor je zelo enostaven: Ne. To ni pravi trenutek za izbiro naslednjega partnerja. Je pa pravi trenutek, da pogledaš vase in preveriš možnosti, ki so zate najbolj primerne in najbolj zdrave. Preden se odločiš za nekaj, kar bo zaznamovalo ves potek tvojega nadaljnjega (ljubezenskega) življenja. ... o "tretji osebi", ki je "boljša" od partnerja/ke "Napačen vtis je le lepo preoblečena laž" Dobri in slabi trenutki so sestavni del vsake veze. Zelo uspešne ali manj uspešne. V slabih trenutkih verjetne sebe zasačiš, kako se oziraš naokrog in se sprašuješ, ali ne bi bilo s kom drugim bolje. Ali ne bi bil s kom drugim srečnejši. Pogledati še druge ribice v oceanu je normalno početje vsakega zdravorazumskega človeka. Človeška radovednost in domišljija sta namreč lastnosti, ki sta v večji ali manjši meri bogastvo vsakega posameznika. Radovednost in domišljija sta tako sredstvi, s katerima nenehno preučuješ možnosti, ki te lahko privedejo do večje, bolj izpopolnjujoče sreče. Zato se včasih zgodi, da, tako kot jaz, naletiš na koga, ki se ti zdi vedno bolj privlačen. Morda te zasipa s pozornostjo, zdi se ti razburljiv, šarmenten, zanesljiv - in ima skratka vse osebnostne lastnosti, ki se ti zdijo privlačne. .Ko te čustva peljejo v takšno smer, je primeren čas, da se ustaviš in da "sebe prizemljiš". Kako dobro tega človeka res poznaš? Kolikšen del njegove osebnosti poznaš? Ko si z drugimi, je čisto naravno, da pokažeš svojo najboljšo plat, da poudariš svoje najboljše lastnosti, in da zakriješ to, kar je pri tebi najslabše, česar se sramuješ. Ali ni mogoče, da ta "oboževana" oseba počne točno isto?. Zato je smiselno, da se vprašaš, zakaj te privlači? Ali ni zato, ker imaš nekaj dobrih vtisov o tej osebi? Ali to osebo res vidiš v celoti, tako kot svojega partnerja, ki ga poznaš že vrsto let? Ali ni mogoče, da vidiš le to, kar mi ta oseba želi pokazati? Tvoj partner morda ni brezhiben, vendar tudi ti nisi. Kljub temu imaš o svojem partnerju bolj popolno predstavo o tem, kdo je, kot o komerkoli drugemu. Realnost je večkrat veliko boljši temeljni kamen odnosa kot iluzija. ... o tem, kar me moti pri partnerju Ne dovolite, da bi vaš spomin postal smetišče. Če si mi vsaj malenkost podoben, potem se lahko skupaj usedeva in prebijeva celo popoldne v sestavljanju seznama, kaj naju moti pri najinih partnerjih. Morda se razburjaš zaradi pomanjkanja čistoče, organiziranosti ali pa zaradi prevelike natančnosti pri čiščenju in pospravljanju stanovanja. Najina partnerja pa se pritožujeta nad tem, kar sva pustila nedokončano - vendar, da se razumeva, tudi sama sta "podvržena" istemu grehu ... Četudi se midva ne bova usedla, hote ali nehote sestavljava "tak" seznam v najinih beticah. Vsakokrat ko se nekaj "takega" zgodi, ta podatek nekam "shraniva" v svoj RAM. Zato da ga bova ob pravem trenutku "potegnila iz rokava". Kaj bova s tem seznamom dosegla? Dejansko si gradiva alibi. Da se bova lahko izgovorila takrat, ko naju bosta partnerja oštela za nekaj drugega. Ko si torej polniva spomin s tovrstnimi podatki, izvajava nekakšno tekmovanje in ne gradiva odnosa. V tem tekmovanju zmaga ta, ki ima najmanj napak. Vendar bolj kot se zaposlujeva s tem "zbiranjem točk", manj sva sposobna proizvajati prijetne, ljubeče misli. Več šare kot zbiraš v svojem spominu v obliki spominov in misli, ki ne prispevajo k tvoji sreči, manj srečen boš. ... o zvestobi Če nameravaš skrivnosti odnesti v grob, pazi, da te ne bodo skrivnosti odnesle tja (B. Hansen) Ko čutiš, da moraš nekaj zakriti pred svojim partnerjem, je čas, da natančneje pregledaš vzroke in izbire, ki si jih naredil. Če si razlagaš, da "ga bo le prizadelo, če mu povem," ali ga res varuješ pred bolečino s tem, da ohranjaš skrivnost? Kar večkrat ne vidiš, je namreč to, da lahko skrivnosti, dokler so skrite, naredijo več škode, kot bi je naredile v primeru, da bi jih razkril. Nepoštenost izbriše ljubezen - tako v tebi kot v "tvojem" odnosu - uničuje vajin občutek bližine ter poveča vajine težave. V takih trenutkih je pametno vprašati se, ali bi JAZ rad vedel za to skrivnost, če bi bila situacija obratna. Ali bi si želel vedeti resnico zdaj ali izvedeti zanjo 20 let kasneje, potem ko bi me partner zadržal v nevednosti v prevari za tako dolgo obdobje. Ko se bojiš povedati skrivnost, moraš pomisliti na to, da te bo oropala življenja v mnogih vidikih, k jih boš spoznal šele veliko, veliko kasneje. Ti vidiki so ti zdaj morda v celoti zakriti, nevidni. Če resnica boli, potem moraš vedeti, da pomanjkanje resnice boli še bolj. Julija Smole

Globoka misel! Včasih se smejeą, pa nihče ne opazi tvojega nasmeha. Včasih jočeą, pa nihče ne opazi tvojih solz. Probaj prdnit!

hah,moram napisat, opral kavbojke, pa sm tak sexi zaj bv njih, da....huhu, nism vedu, da se niso prav neč skrčle, haaaa Danes je kar komunikativen dan, me kličejo poznanstva, pa neki levi obiski ene babe,ki mi je prej vzela firlenke no ja, kličem mami,da jih ima ona še nekaj na zalogi, fino pol; dobim dva sms, iz spoznave v petek na vlaku,da naj pridem kaj na izlet gor severno bemu, vse nekak teče, pretočno zateženo in kuhanje dopovedovanja .Nič, razblini se v nič. .Sufizem:da svoj ego osvobodi materialnih potreb, strmijo k popolnosti; Vasl, kar bi pomenilo združenje z neskončnim Nivoj srečevanja telepatsko. .mir je vladar prostora. .Skratka tak človek propada brez vidnega razloga. .Komar se vsede na veter ta ga potem ugodno popelje in ponosi v željeno smer .ali te bodo komarji polulali? .Kako spremeniti spor v uspeh? .Ko sledimo določeni disciplini, gradimo moč in mir v posamezniku .a veš kj bm nardu, te narisal na papir, nato pa te raztrgau na koščke .Egibčani so ločili filozofski samomor in spontani samomor, kot upor proti večnemu layfu(naravna oblika nesmrtnosti..) .V knjižnici je res sejanje Idej - isti vzklik je kot na vzpetini, ko se zavriska iz morskih zapiskov

ni usojen še

.........plesat z njimi in prodajat vstopnice

to sm zbrau . mah klicanje miru je le krinka, kako za že dosežen tisti del layfa Mus poglavja; rabjo kariero ,ni panike, vsega se res ne da met (..zato pa res ne obsojat ne en spol, ne drugega v temu, če ti ne znese furat dnevni Mus layf..) ..in zato bežat v kino, pred tv in sračkanje˝v betule.... Ja za izsiljevanje mi je slišano že ničkolikokrat, sam kaj...če ni sprejel nekdo od njiju odgovornost, naj plača tak al tak, psihično al fizično˝ (z dnarom....

...in jst sm ti čist prav odgovoru. ne, ne, bom vztrajau, govoriš neke nepovezane nesmisle

vanja, mora bit samoumevno, hja?!

srečen sem,ker razumem in zalosten, ker drugi ne razumejo srečen sem,ker znam razumet, žalosten sem, ker drugi nočejo razumet srečen sem,ker sprejemam razumevanje, žalosten sem, ker razumevanje še ni vzhajalo

tak ja bobi, ko se gre zares, sm resen, strog in vztrajen, vem ( aja, zgoraj sem kliknil sNs)

zanimiv, ja

jh, to pa res

ma nehita,no obadva sta pametna zarad svojih izkušnej, druženj in pomislekov ,v svojem fohu in realnosti