Kot prvo, spet poglej kontekst v katerem je moja izjava napisana. Zdaj kdaj smo to rešili, gremo daljše. V moji izjavi naglas je bil na nečem drugemu, ne na sami definiciji sočutja. Osebno se ne občutim povabljeno soditi (prosuđivati) notranje motive človekova delovanja. Ni vse črno - belo, že vsak dela, kakor zna in ume. Zaradi tega mi se zdi neumestno negodovati nad človekom ki ponuja pomoč, če nikakor drugače vsaj iz straha da bo pomoč tudi njemu trebala enega dna, a nikogar ne bo poleg njega, a opravičiti človeka, ki je trenutno v težavi, a kateri bo, kdaj bo situacija nasprotna, prolazil poleg tega prvega kot poleg "turškega pokopališča" pod izgovorom da nima česa dati. Enostavno mi nima logike.