Nepojasnjem občutek, da je nekdo zraven....Že kot otrok nisem nikoli marala biti sama v hiši, ker me je bilo zelo strah. Vedno sem imela občutek, da je nekdo zraven, da nisem sama. Kar je najbrž tudi res...pa hoja pokojnega očeta, katerega sem imela zeelloo rada. Ampak z leti sem se navadila. Nihče mi nič noče, kdorkoli že je poleg, mi noče nič hudega..tako da smo ...kdorkoli že je..če je...postali kar dobra kompanija. Za vsak slučaj, če bi pa kdo od živih uletel ponoči nenajavljen v bajto, imam pa huddegaa psa...tako da...duhovi so povsod...nekateri jih zaznamo, začutimo, drugim se niti sanja ne...