zanimivo, glih vceraj sva imela s prjatlom to temo. plavanje s tokom ... predstavljam si dejansko cloveka (kakor na tisti Oshotovi karti), ki se prepusca da ga nese tok reke naprej ... sam flow nic drugega, prepuscanje zivljenju in zaupanje, da je vse prav tako kot je, nic upiranja ... s tem ohranis sproscenost in odprtost, da stvari lazje tecejo tko kakor so itak ze zapisane. ce pa plavas navzgor in se upiras al pa lovis breg pa je zlo naporno in tezko, pa se v pravo smer ne gres. To pomeni, da dejansko zaupas, da vse kar se ti dogaja je prav, pa ce je se ne vem kako hudo, ampak zivljenje te s tem pelje na dolocene poti, ki so zate dobre ... vem, tezko je vcasih najti tisto zaupanje . Ampak dejansko kako pa se vedno ohraniti nepasivnost in zaspanost? Nekdo bi se lahko hitr zacel prepuscat vsakodnevnim posedanjem v fotelji pred TV-jem z cipsom v roki, pa bi rekel saj plavam s tokom! To dejansko ne pomeni nedelo, lezanje, ok saj tudi pase kdaj pa kdaj ... he, he Tko kot poje en moj prijatelj: zivljenje je pot, kjer rastejo spomini ...