Očitno sem tudi jaz malce preveč nematerialistična, ker lahko dam svoji hčeri poleg tistega kar nujno rabi, rokometa, glasbene šole, sebe, ampak to ji lahko dam. ne zavidam vam, ki jim lahko omogočite vse, le rada bi povedala, da nekateri otroci nimajo vsega, pa so vseeno srečni. Saj vem, ker ne vejo, kaj bi lahko imeli, ampak sem se odločila, do bo imela. tko, postajam materialistična, do jutri. Pol bom pa spet na plačo čakala, ki izgleda je bolj skromna Ampak dam ji pa drugo bogastvo, pogovor, ljubezen, občutek varnosti in možnost odločanja (tudi jaz vem, da si me je mala izbrala in ponosna sem na to, da sem lahko njena mama). Sej ne pravim, da mamice ki imaste možnost otrokom dati vse in še več kot to, ne poklanjate sebe, včasih več časa kot jaz, ampak to pač jaz lahko dam. Pa sem marsikdaj prikrajšana jaz, ampak tisti sijaj v nebeško modrih okicah... Živimo življenje ki smo si ga izbrali, mi in naši otroci in izkoristimo vsak trenutek. Včasih sem imela navado se posloviti, čao, čao, imejte se radi.