Zelo hudo je ko človek pristane tako globoko v prepadu da se mora obračati za pomoč dobrim in razumevajočih ljudi.Ne vem kaj smo storili Bogu da nas tako kruto kaznuje.Kamorkoli se obrnemo za pomoč se nam zgodi da tudi odgovora ne dobimo,čeprav jim predložimo vso dokumentacijo o prejemkih o lastništvu,ki ga nimamo se skoraj vedno zgodi da ne dobimo pomoči,čeprav živimo od socialne pomoči.Skoraj vedno je odgovor nimamo denarja,pomoč v hrani dobimo paket kateri za nas sedem člansko družino traje za dan ali dva.Živimo v državnem stanovanju plačevati moramo vse obveznost,pet otrok v šoli,veste ko bi bili čarovniki,pa še takrat verjetno ne bi bilo mogoče obrniti tistih nekaj evrov.Veste moti me ko naprimer rdeči križ ali karitas prosijo za donacije,katere naj bi bile namenjene revnim družinam pri nas,toda ni tako,večji del gre v tujino ko pa za pomoč prosi domači človek,ni denarja.Naša družina je v hudi stiski in poslali smo nešteto prošenj le tu in tam se je našel kdo in to tisti ki tudi sam nima in tisto malenkost deli z drugim. Nisem vražjeveren vendar legenda pravi da zlata ribica izpolni željo,iz obupa sem tudi sam napisal par vrstic v upanju da se kdo najde in nam pomaga. Želim vam vse dobro
