Če bo kdo jezen nate, je ta jeza njegov problem in ne tvoj. Lahko ti pove, kaj mu ne paše pri tvojem dejanju in če hočeš ostati z njim v odnosu bosta sklenila nekakšen kompromis. Če pa ne, potem pa gresta vsak svojo pot. Ne moreš bit vsem ušeč. Poglej, če nekoga "napizdiš" v namen učenja to ne pomeni, da moraš bit jezen pri tem. To je samo drugačen način podajanja informacij, ki je za nekatere nujen (vprašanje zakaj?). Je pa res da tak način učenja ponavadi pride, ko učenec razjezi učitelja. Vendar pa tak način ni primeren za vsakogar saj se lahko ustvari negativno ozračje, ki potem zavira proces nadaljnjega učenja. Da pa o vzgoji otrok ne govorimo. Nobenega izgovora in opravičila ni, da svojo jezo stresaš na otroke. Rajši daj otroku dober zgled s svojimi dejanji, vztrajnostjo in ljubeznivostjo ne pa zastraševanjem (jezo). Tako ko včasih, ko so otroke mlatili oz. jih še vedno, da bi jih kaj naučili. Saj so jih naučili, samo s kakšnimi posledicami. Nič ni narobe, če se jezimo, samo primerno moramo izražati to jezo in se je zavedati. Lahko poveš otroku, da si jezen nanj zaradi nečesa, ni pa se treba zadirati in ga glasno zmerjati. Pa ne zdaj spet skrajne primere privlečt vn, ko je ogroženo življenje. Nasprotje ljubezni je sovraštvo. Nasprotje jeze je pomirjenost. Nasprotje odsotnosti čustev je pretirana čustvenost. Glede vdiranja v osebni prostor pa nisem nikoli rekel, da je v redu, če kaj spreminjamo brez dovoljenja. Kolikor vem niti ne moremo spreminjati brez dovoljenja zaradi svobodne volje. Tudi o zdravljenju nisem govoril, ker za to moraš biti kvalificiran. Govoril sem zgolj o učenju in podajanju informacij. Ljudje smo se definitivno spremenili skozi stoletja. Še ne dolgo nazaj smo zažigali čarovnice in heretike. Vprašaj se kdaj se počutiš dobro in kdaj slabo. A ko si jezen mogoče skačeš od veselja. A ko občutiš ljubezen do nekoga a ti je slabo pri temu. A če sovražiš nekoga se v tistem trenutku počutiš dobro. A imaš rad, da te je strah (pa ne mislim zdej grozljivk, vlakcev smrti itd..) in da te ta strah omejuje pri napredku. No in po tem kriteriju sem opredelil pozitivna in negativna čustva. Nisem pa govoril o nobeni pozitivni energiji. Ok spet primer: Namerni uboj. Vojak v vojni ali morilec na pohodu. Vsak deluje na podlagi čustev. Kaj je zdaj pozitivno kaj negativno? A ni nič od tega? Zakaj bi potem sodili morilcu? Kdo je sedaj kompetenten da odloča kaj je sprejemljivo ali ne? Zakaj ne bi imeli anarhije? Še enkrat povem. Nič ni narobe z negativnimi čustvi, saj se preko njih lahko marsikaj učimo (ali pa tudi ne), ne smemo pa tega prenašat ali projecirat na druge. Vsi vemo kako se strah hitro širi.