Je umrl Andrej Bajuk. Njegova duša gre v nebesa, kjer se pred vhodom sreča s Sv. Petrom. »Dobrodošel v nebesa« reče Sv. Peter, »Preden te nastanim, hm, zgleda, da imamo problem. Zelo poredko se znajdejo tukaj visoki funkcionarji tako, da ne vemo kaj bi s tabo«. »Ti samo spusti me noter. Ne bo problema«, reče Bajuk. »Če bi smel bi te spustil, se pa moram držat navodil od zgoraj. Predpis je tak, da moraš preživet en dan v peklu, en dan v nebesih. Nato se boš odločil, kje boš preživel večnost«. »Že že, ampak jaz sem se odločil, da bi šel v nebesa«, reče Bajuk . »Žal, predpisi so predpisi.« Takoj nato ga Sv. Peter pospremi do dvigala, ki se spusti dol, dol in dol do pekla. Vrata se odprejo in Bajuk se znajde sredi lepo negovanega golf igrišča. Nedaleč stran so klubski prostori, pred njimi pa veliko njegovih prijateljev in drugih politikov, ki so včasih skupaj delali. Vsi so razposajeni in veseli, lepo oblečeni v večernih oblekah. Pritekli so mu nasproti ga pozdravit, obujali so spomine na lepe čase, ki so jih skupaj doživljali in bogateli na račun davkoplačevalcev. Odigrali so prijateljsko tekmo golfa, nato se gostili z jastogom in kaviarjem ter pili šampanjec. Zraven je tudi gospodar/hudič, ki je zelo prijeten in prijazen fant, z njimi se zabava, pleše ter pripoveduje vice. Vsi se zelo zabavajo tako, da še pomislil ni, ko je prišel čas odhoda. Vsi mu voščijo »nasvidenje«. In z rokami mahajo, ko se dvigalo dviga. Dvigalo se dviga in dviga. Ustavi se pred nebeškimi vrati, kjer ga že čaka sv. Peter. »Zdaj pa je čas, da obiščeš Nebesa«. Sedaj Bajuk prebije 24ur v skupini veselih duš, premikajo se iz oblaka na oblak, igrajo harfo in prepevajo. Imajo se super, tako, da tudi teh 24ur mine prehitro. In spet je pred sv. Petrom. »Dobro, prebil si en dan v peklu in en dan v nebesih. Zdaj pa izberi svojo večnost«. Bajuk malo pomisli, nato odgovori: »Saj, prej, res ne bi nikdar tako rekel. Nebesa so res čudovita, toda, mislim, da mi bo bolje v peklu.« Sv. Peter ga zatem brez besed pospremi do dvigala, ki ga pošlje dol, dol, dol in dol, do pekla. Vrata dvigala se odprejo in Bajuk se znajde sredi zapuščene pokrajine polne raznih odpadkov in smeti. Med to umazanijo vidi vse svoje prijatelje, kako v črne vreče nabirajo odpadke in čakajo, da pride še kaj od zgoraj dol. Vrag se mu pridruži in ga objame čez ramena. »Ne razumem« zajeclja Bajuk . »Včeraj sem bil tu, tukaj je bilo golf igrišče in klubska hiša, gostili smo se z jastogom in kaviarjem ter pili šampanjec ter plesali in vsestransko zabavali. Zdaj pa je tu puščava polna odpadkov in umazanije in moji prijatelji izgledajo mizerno. Kaj se je zgodilo?« Vrag ga smehljaje pogleda izpod čela: »Včeraj smo imeli predvolilno zborovanje … … danes si pa volil.«
