Še ena v spomin Tonetu Pavčku Drobtinice Treba je mnogo preprostih besed kakor KRUH, LJUBEZEN, DOBROTA, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota. Na svetu si, da gledaš SONCE. Na svetu si, da greš za SONCEM. Na svetu si, da sam SI SONCE in da s sveta odganjaš - SENCE. Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, a vsaka je zahtevna in tvoja ena sama - GLAVNA. Toplo je sonce, topla jopica, topla prijazna beseda, a najbolj topla deklica, ko me s srcem pogleda. Vse bolnišnice so nezdravo bele z vonjem po potu in jodu, a vse porodnišnice vesele, kljub otroškemu joku. Človek ne dozori do svojega do svojega obraza brez smeha in čenčarij in ne brez poraza. Sonce je dolžno, da sveti nam, otrok, da pomaga očetu, a edina dolžnost naših mam je ta, da so dolgo na svetu. Tisoč in tisoč zvezd je nad nami, tisoč in tisoč zvez med nami, da gre po svetu - rama ob rami - svetloba z nami. Vse teče, teče in se stiša v tišino. Samo hiša v kateri duh biva je neminljiva. (Tone Pavček)
