Vilinčica, ko sem tole prebrala, sem se spomnila nase, kako je bilo pri nama, isti način, samo če me je kdo pogledal, je že hotu ustat, pa da ga bo pretepu, pa sm mu rekla, dej umir se, sej sam gleda, sj mi nč noče...in če sem bila kdaj s kolegicami/i zunaj, s kom sem, kje sem, kaj delam, pa sm mu rekla, da uživam in verjetno ga je to še bolj prizadelo in je ratal še bolj ljubosumn in posesiven in da sm sam njegova, itd...potem sem pa enkrat rekla, da nisem njegova last in da nihče me ni doma tako obravnaval, me pa tudi on ne bo... edina sreča pri meni je bila, da nisva živela skupaj, ker tega pa ne bi mogla prenašati, ker bi me psihično preveč sesulo.... res pa je, da se ni nikoli spremenil, še sedaj je ostal isti in mislim, da se tudi nikoli ne bo spremenil... Vilinčica, sočustvujem s tabo, te popolnoma razumem in ti želim, da se enkrat stvari uredijo tako kot se morajohttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif, resno to ti želim iz srcahttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif