Mihela

Ja Marsa prosim izbirši prava narava uma v Duhovnosti, sama sem jo odprla. Hvala. lep večer http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Hojla, ne znam izbrisati teme, ki sem jo sama začela, mogoče sam sam slepa. Mi lohk kdo svetuje?

Ja fino je gledati, tudi videti razvoj in spremembe, če imaš otrok več, vendar pa je to njegov pogled nate in ne nujno neka zunanje realna slika. Ne vem za vas, vendar jaz sem rabla kar veliko delati na sebi, da se se naučila vsaj približno objektivno videti njihove karte. Vedno obstaja nevarnost pretiravanja ali v eno ali drugo stran.

hvaležna za ogledala na LF, pa tudi doma

kaj pa če tvoj Daroalec samo za nas spremeni v zlato ribico

prihodnost je stvaritev sedanjosti torej kot seme obstaja tudi v tem trenutku

Več mi je tvoje globoko dojemanje Iknee, res mi je všeč. Veje sočutje in razumevanje in to je tko lepo brati. In ja delo na sebi. Toda prej ali slej je potrebno tudi najti v sebi moč, da mu daš vedeti, kako se ob tem počutiš, prej ali slej se v partnerstvu moraš naučiti tudi pogovarjati. Pristopov je tisoč, od direktnega, ko narediš to in to se počutim tako in tako. Do spodbujanja na nekoliko bolj znajdljiv način, sam za to moraš meti že nekaj izkušenj in samozavesti. In tko lepo si opisala kako se človek počuti, ko s svojim zgledom ali svojo močjo, lahko malo pospeši ali usmeri nekoga drugega.... preprosto lepo... res je pa tudi, da ni moč nikogar podpreti, če za to ni pripravljen, kar si pisala že zgoraj... modrost je tista, ki nam v dani situaciji pove kdaj predelovat v sebi, kdaj delovati zunaj, sam mislim, da je potrebno oboje

Janko v zgornjem pisnaju je jasno da nihče noče imeti otroka, in da je izgovor za njegovo zaključevanje v kopalnici to ( in je sigurno povezano s čim drugim, sej si odrasu in to veš) , da ni zaščite in to da ona kar pusti, da so stvari take kot so, mi nakazuje njeno nemoč postaviti se zase....je pa res, da sem mogoče egoist, toda ko vidiš kam stvari gredo in če želiš stvari spremenit moraš včasih delovati samostjono in močno, ker drugače te val odpelje nekam, kamor nočeš... in včasih je znak ljubezni tudi to, da se postaviš zase in stvari obrneš, da rešeč glej tko se jaz ne grem... toda glej zajebala na veliko, tko zgleda ego mej se fino

Mogoče res. Glej kar sem jaz začutila pri njej je ujetost vanj. lahko da gre za napačno branje, toda tko sem jaz prebrala. On je tisti ki noče kondoma, on je tisti, ki ne verjame v hormonske tablete on je tisti... kje je tu ona... verjetno sem se zoprstavila Janku bolj z egom kot s čim drugim....in je potem logika tekla po svoje, sam da opravičim svoje toda temelj iz česar sem trdila na prvem postu, kar sem trdila je dejstvo kako sem njeno pismo brala torej, da nima nobene besede pri nečem in če je tko, potem je res kot praviš, partnerstvo tisto, ki je na preizkušnji zato bi se jaz obrnila vase in se vprašala, kje je moja beseda in ne iskala vzroka v njem, ampak iskala odgovore v sebi, zakaj se vedem tko, zakaj nekomu popolnoma puščam da odloča o določenih stvareh, zakaj se ne zoprstavim.... in tako dalje... tko da se vrtimo v začaranem krogu

Ribica naj grem skozi izzive, ki me čakajo, tako mirna kot je mogoče, tako ljubeča kot je mogoče, tako odprta in razumna kot je ta trenutek mogoče in naj se pridno lotim dela in ne zgubljam preveč časa po nepotrebnem.

ja res tko mislim, ker je ženska tista, ki nosi otroka, ki ostane z otrokom, je tista ki se lahko zaščiti, če čuti da je tko prav, da ni še zrela biti mati, in pri tem on ne rabi posegat v to njeno odločitev, o svojem telesu, kaj je za njo prav in kaj ne kot zaščita, lahko odloča sama če pa je strah njega, potem pa se lahko tudi on zaščiti, sej tudi ta možnost obstaja ... mogoče, če bi bila zaščitena in bi to vedel, bi se lahko bolj sprotil če vedno puščaš vse v rokah drugih in si vedno otrok in ne sprejemaš odgovornosti zase... potem lahko celo življenje z rokami kažeš na drugo stran in kriviš druge za svoje tegobe....

Super povedano Viyola. Predvsem s samostojnostjo v partnerstvu. Ko pridemo do tu smo zmagovalci. Toda a do tu pridemo ko smo stari dvajset let. Ali je to stvar zorenja. Ne vem... sploh ne pravim, da kaj vem... sam vem, da so to njene izkušnje, njena odločitev in da je ona edina, ki lahko s spoznavanjem sebe ve do kje bo šla in kam ne mora več iti. In da je on tudi nekdo, ki je še mlad, in ki se še razvija, da se da marsikaj spremeniti in če je drugih povezav veliko, ni nujno da je spolnost edin kriteri. Tko nekak, zdej pa bom nehala modrovati, ker za druge smo včasih bolj pametni kot zase. Vsakem primeru želim obema veliko lepih trenutkov, skupaj ali narazen.

Iknee všeč mi je o sprejemanu, ja to je temelj. Toda ko treščim pred zid, zadnjo mejo tistega, kar jaz zmorem, potem brezkompromisno povem, ali pokaži voljo ali grem. Kar sem jaz zaznala je, da nima dovolj lastne moči, da bi se o tem pogovorila z njim, da bi dovolj dolgo vztrajala s tem, da bi mu dala vedeti, da tega ne more živeti. To mi je manjkalo, njena moč, njena volja, njena samozavest... Nič ni narobe, da si sprejemljiv pri stvareh, ki se tičejo njega... toda spolnost se ne tiče samo njega je tisti presek dveh, ki se tiče obeh... ne moreš kar čakat da bo bolje, da bo zrel za spremembe, je bolje da se gre takoj narazen, po moje. Ne strinjam pa se z v Viyolo, da mi lahko nekdo preko seksa pokaže kolk me ima rad...res, lahko koliko si me želi, ne pa koliko me ima rad. Nekoč sem enga dečkota, ( že dvajst let nazaj) vprašala, ma kaj me nisi mel prav nič rad, pa je reku, no ko sva bla skupi, sem te mel noro rad, toda samo tiste vroče trenutke ne prej ne potem... .D

lepo je prebrati, koliko ti tvoj ljubi pomeni, Pinka, upam, da je v resnici še bolj lepo, kot je moč prebrati hvaležna za življenje meditacijo trenutek toplote skupne napore smeh lepoto sestro in njen čas

nismo vse enake Viola, zato sem postavljala vprašanja so ženske, ki jim je do splolnosti res malo in take lahko prenesejo tovrstne ovire, ker če jaz dobro njo berem, potem tudi ona nima kakih velikih želja, če jih ima , potem je druga pesem, potem je treba ali kaj rešiti ali stran, in Hekata ne gre za to da si mu mama, vedno ko prideš v stik z drugim človekom, prideš v stik z nepopolnim človekom, kot si tudi ti sama nepopolna, vedno so neke rane in vedno so neki problemi, ideja da prideš v stik z nekom, ki je zdrav v celoti, je tako iluzorna, kot ideja, da si ti povsem zdrava... v smislu, da nimaš nič v nahrbtniku, nič nerešenega.... ko prideta dva skupi in sploh če skupaj živita, nastanejo plodna tla za to, da prihajao razne bolečine ven in treba se je znati s temi stvarmi soočati jih reševati, ne kazati s prstom na drugega, ali takoj pobegniti in če imaš nekoga res rad, in ti je mar zanj, potem nardiš, kar bi lahko rešilo neko težavo, svoj delež, če vidš da ni razvoja, niti malo, na začetku moraš biti zelo potrpežljiv, in vesel najmanjših izboljšan, potem pač moraš biti toliko zrel, da se ne vežeš na človeka, ki ni pripravljen nič spremeniti... spolnost je sam ena od področji, kjer so lahko težave.... in zakaj bi sebe kot žensko identificirala s tem kako sem mu privlačna, to so zastareli vzorci... in če se ujameš v to, daš moškemu moč, da manipulira s tabo, oziroma tudi če tega ne počne zavestno, je tvoje čustveno stanje, samopodoba odvisna od tega kako te doživlja on kot privlačno... imamo ogromno iluzij o partnerstvu mislim, da je prav, da imata partneja vsaj približno podpobne seksualne apetitie... samo tudi to se pri dolgoletnih partnerstvih spreminja in niha, ni vedno enako da bi prišlo do razvoja skozi partnerstvo, je pogosto tko, da en naredi korak naprej in s tem pripravi pogoje tudi za partnerja za ta korak... to ni odnos mama sin, enkrat na nekem področju nardiš ti en korak naprej, potem na nekem drugem področju pa on... in pomisli kdo bo srečen, če se fant zave svojih težav, spusti zavore in strahove... oba bosta imela nekaj od tega, kajne. iluzorne predstave o partnerstvu in spolni privlačnosti so bistveni vzroki za težave v partnerstvih

Kaj na njem maš rada? Je spolnost res najpomembnejša v odnosu? Z nekom je lahko seks za umrt dober, pa vse ostalo ne štima. Kolik ma tebe on rad? če bi mu predlagala, da se gresta h komu skupaj o tem pogovorit, bi šel? Vem, da obstaja tega res veliko, teh načinov kako predelat ovire. Če imaš močne občutke nepotešenosti, potem je lahko vztrajanje v takem odnosu, sploh če ni pripravljen iskati pomoči, zelo naporna in nezdrava stvar. Če pa ti to ne povzroča hudih težav, potem pa iščita srečo v tistem, kar vama prinaša skupno veselje. Tradicionalno razmišljanje je, da je moški tisti, ki more voditi stvari., zadovoliti žensko, kaj pa vem .. mogoče , če je to v tebi , lahko sama raziščeš, prebereš o teh stvareh , ugotoviš kdo si, odkrivaš svojo ženskost in potem ti vodiš njega. Vedi, če ga boš privedla dovolj daleč, ne bo več razmišljal in skrbel in vse ostalo, bo prevzet. O zaščiti pa, od kdaj moški odločajo na kak način se bo ženska zaščitila, odrasla in odgovorna mlada ženska si, nisi več punčka, to je tvoja odločitev, z njo on nima prav veliko. Srečno. In ne skrbi, v vsakem primeru ti življenje prinaša še veliko strastnih trenutkov. Enim prej drugim kasneje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Jaz sem si pod nevrotično zamišljala nekoliko drugače. Tudi tu na luninem forumu kdaj pade naša nevrotičnost ven. Da ne slišimo kaj nam sogvornik sporoča, ker imamo svoj film in svoj pogled,, seveda okrepljen z lastnimi čustvi.... in da potem reagira nekaj iz nas, kars tisto situacijo nima nič . Da bežimo od sebe in od realnosti na tisoč načinov, kot je moj v dobro hrano, ali kak drug v opravljanje in iskanje napak drugih, da se le ne bi bilo treba soočiti s seboj, ali v službo in iskati nove in nove opravke, da ti mogoče tišina in mir ne bosta sporočila, da si temeljno nezadovoljen in da tvoje osnovne potrebe kot človeka niso zadovoljene. Tega je veliko, najpogosteje pa se z nevrotično na dnevni bazi soočamo, ko se na nekaj odzivamo skozi stara očala, skozi stare vzorce in ne budno in sveže, kot je primerno tej novi, posebni, edinstveni situaciji. To in podobne stvari dojemam kot nevrotične. In to vrsto nevrotičnosti opažam tako pri sebi kot pri ljudeh okrog mene. Pa ti ta vrsta nevrotičnosti ne onemogoča delovanje v svetu, ne potrebuješ zdravil zanjo... in podobno... zato jo psihologi ne rabijo na tak način tretirat... In pri tem po mojih izkušnjah stopnja inteligence in izobrazbe nista garant za "zdravje".

Ja sam je sedaj bolj intenziven ( Merkur Neptun) . To ni povezano s tem trenutkom ampak splošno, ko greš na malo daljaša potovanja bodi zelo previdna z denarjem, obstaja nekaj več verjetnosti, da te kdo okrade. Tko da najdi takktiko, da ti bo lahko na enkrat vzel sam malo. Čist tko preventivno. Vse dobro, m

Všeč mi je, da nas je veliko... v teh dneh sem hvaležna najbolj partnerju, ker bi brez njega blo življenje veliko težje, včasih sem kar mal slepa za vse kar naredi za nas hvaležna za možnost poučevanja hvaležna učencem, da me učijo hvaležna prijateljci, da sva spelale naprej, kljub mojmu ego trenutku hvaležna moji mali, njenemu smehu, njenim rožicam in metulčkom, njenim poljubom, in njeni veseli igri hvaležna sinu, da njegovemu levovskemu nasmeh, ki mi prinese toliko toplote v srce, da jo komaj zmorem prenest, ne da bi postala osladna in sentimentalna hvaležna moji lepotički, da zmore tako pogumno in samozavestno skozi to zoprno obdobje hvaležna sebi, da sem šla skozi ta dan, brez da bi kazala s prstom na vse lastne nepopolnosti, da sem šla skozi, tudi ko nisem bila to, kar bi rada bila, da grem pogumno dalje v neznano...

ker je enajsta peta od sedme? Veliko astrologov poznam, ki jamljejo hiše in znamenja kot enake, jaz pa ne , Venera, ki ima v ribah višino je v dvanajsti popolnoma izgubljena, tako da jaz tega jamljem samo zaradi znamenja... velikokrat videla koliko skrbi in strahov je prinesel saturn v deseti... tko da eno je teorija drugo praksa.

ja čas je na strani takih prijateljev druga zgodba je, da so precej starejši od tebe tretja, v res slabih povezavah, in če je vključen vladar prve ali Sonce, lahko celo asocialna nagnjena. strah pred nesprejetostjo

Zanimivo, Saturn ne pelje Lune nikamor, ker ostane v kozorogu ( ker je Saturn vladar kozoroga v kozorogu), kar nič ne rešuje, še vedno dodaja resnost, mogoče sama deveta hiša pomaga k odprtosti, hkrati pa je Luna preko dispozitorja tudi v trigonu z Jupitrom v prvi in v trigonu z ascendentom, predvidevam, da si bila kar uspešna. Vendar je zraven tudi Neptun in kvadrat na Merkur, kar pomeni, da so bile v tistem času vpete tudi neke laži, nekdo lagal za hrbtom, ker je Merkur v dvanajsti. ( možni so tudi samo plonki ) Možne so tudi mal hecne substance, ki te odnesejo, in zameglijo tvoj um. In ja nekaj je tudi prav ranljivosti, občutljivosti, saj pride v stik z Neptunom. Merkur je vladar druge, tako da je šlo lahko tudi samo za delo na črno, skrit denar, ker je vladar tudi šeste zopet kaže možnosti, da se v tistem času dela neprijavljeno, skrito državi. Takrat bi se z lahkoto učila astrologije, ker dispozirot pelje Luno v močno konjunkcijo z Uranom vladarjem enajste ( dobro za vse logične vede, matematiko in podobno). Daje druženje, ljudi okrog tebe. In je sorodno tvoji primarni naravi saj dispozitor privede Luno v konjunkcijo z Uranom, natalno jo imaš v vodnarju. To je ta hladna prijateljskost in odprtost. Vsekakor intenziven čas, in pa uspešen. Luna v vodnaju ni topla Luna in lažje prenese kozorogov hlad, kot neka vodna Luna.

vsak konec je nov začetek... že daleč od sade satija, pa ima še v spominu trpljenje.... ma brez njega ne bi blo določenih korakov in določenih odločitev in tok življenja bi bil povsem drugačen sade sati me je zlomil, in ker sem se zlomila dovolj globoko, je prinesel novo rojstvo zunanje manifestacije sledijo notranjim premikom j če bi mi nekdo rekel, da morem nazaj, bi mi blo grozno, vendar ker bi se zavedala kak napredek se je naredil skozi tisti notranji lom, ne želim tega obdobja izbrisati iz svojga življenja in bi šla in seveda bom tudi še enkrat šla, če bom živela dovolj dolgo. vsi gremo čez sade sati... brez tega, človek ne bi bil človek, brez sposobnosti trpljenja, ni sposobnosti sočutja, ni trdoživosti in še marsikaj je rojeno skozi trpljenje...

mene so učili ( psihologija srednja šola daljega leta tega in tega ), da je psihopat tisti, ki nima razvidega sočutja, socialnega čuta in podobno, in zaradi pomanjkanja tega čustvenega elementa brez lastne duševne bolečine rani druge jaz iskrno mislim, da je večina ljudi bolj nevrotičnih kot se sami zavedajo/zavedamo in pa da je tudi tisto, kar večina označuje za normalno iz vidika nekoga "zdravega", osvobojenega "nevrotično". in se vračamo k prebujenosti, s tem pa smo spet v temi in je vse lepo in prav