Mihela

Super, da se je tema tako razpletla. Piko se vidi, da podobno razmišljava, ni kej. In še to, čeprav ne paše zraven, všeč mi je, da si sprejel pozdrav vse dobro, je res prijeten. Včasih vidim, da tudi Marjo na TV tako pozdravi, se mi zdi, da je to res lep pozdrav in vsi ki čutite tako pozdravljati pozdravljate, saj je samo pozdrav in ni nič mojega. Vse dobro, Mihela

Ja, težko si predstavljam, da bi bilo v človeku sam en pol, samo dober ali samo zli. Samo potem ne vem, kam postaviti nekatere posebne ljudi, kot na primer Anastazija. Je v njej potem tudi kaj zla? Vse dobro! Prvo se je treba vprašati a je Anastazija realno živo bitje, no toda tudi če vzamemo za zgled kakega drugega svetega človeka , naprimer kako budo ali Jezusa.... Mislim, da ni fora v njih , da ne bi imela tega dela sebe, mogoče so le znali živeti in uskladiti, ga na nek način konstruktivno uporabiti. Jaz mislim, da zla kot takega ni in da le to nastane šele ko ločimo dobro od slabega in dobremu damo edin status vrednosti. Torej men se zdi, da je potrebno, da človek prebavi celga sebe, takšen kot je, vse kar ma v sebi, vse kar zavračamo, vse kar nočemo sprjeti pri sebi, to se konstrujira kot zlo in vse kar družba ne more sprejti pri sebi, se konstrujira pošast ( vojna...). Kaj pa je boj proti čarovnicam, če ne nekaj takega, nekaj kar v sebi družba ne mora sprejet obesi na manjši del sebe in tisto linčla in kaj veš, mogoče celo misli, da dela dobro. To se vidi že v osnovni šoli v razredu, v vsakem razredu so otroci, ki so kao manj ali slabi, na njih se projecira vse tisto, kar je ne vredno biti ( ves lasten sram) in potli je nekaj divjakov, ki si vse upajo, in na njih se projecira vso svojo divjo naravo. Ne moreš zgrešit. Po moje je treba živeti vse kar si, potem dejansko ne rabiš zla kot nekaj zunanjega. Vse dobro, Mihela

Kako to, da se ni noben odzval na mojo zver v človeku in na tisto problematiko , je blo spregledano. Nič zato, ampak če je mogoče kdo prebral mislim, da je na prejšnji strani, bi rekla še to, kar zadeva tiste male teme v tej veliki temi, da če daš boga ven iz sebe, da moraš s tem dati tudi hudiča ven iz sebe, in potem ga vidiš v kakem kotu..... Se mi zdi, da je v moralnem pogledu tudi to pomembno, saj vendar govorimo, da je nastala morala za to, da bi pomirila zver v človeku, po moje bolj ukrotila. Vse dobro, Mihela

Nobenih hujših razlogov, zelo preprosto, le tipkovnica mi ne deluje. Vse dobro, Mihela

Piko v čem so si morala in predpisi različni, kaj jih razlikuje po tvoje ( vprašaj) A so si v smislu in pomenu podobni Če so z moralo povezana zunanja pravila, a je morala drugačena od predpisov Če je, potem ima morala na sebi tudi nekaj svetega, nekaj kar pripada zgoraj omenjenemu svetovnem etosu. Če se ti da odgovorit. Vse dobro, Mihela

Piko sem opazila, da so mi tvoje misli o morali zelo blizu, torej je vzajemno, ta odprti dvom in iskanje, brez vnaprejšnjih trdih prepričanj. Vendar mi spet ni dalo miru in sem premelevala naprej, upam, da me ne bodo na silo odstranili ker tu pišem cele strani, toda zgleda , da mi je ta problematika res zelo blizu. Ja veš kaj mi ni dalo miru, tista ČLOVEK ZVER, kaj če smo šli z moralo predaleš v preteklosti in izničili iz človeka vse instinkte, kaj če je človek zver bistven element človeka, ki mu omogoča življenje. Problem je , če od zunaj zajezdimo naše instinkte, a so ti res preoblikovani , ali so samo zajezdeni in če so zajezdeni, a to ne pomeni, da morajo prej ali slej v nekem trenutku iti ven in ker človek tega ne zna sam odživeti, ker si tega tudi priznati ne zna, ker je to nekaj kar je slabo, potem mora to izživeti na ravni kolektiva in to lahko povzroča vojne in take in drugačne množične izraze nasila. In potem lahko rečemo, da so ti sveti ideali o dobrem človeku, če so od zunaj in kot zanikanje naše najbolj bistvene narave, torej naših instinktov, ravno tisto sredstvo, ki nosi vojne in druge kolektivne nasilne izpade. Torej OK, vse kar se je dogajalo je za nekaj dobro, enkrat eno enkrat druga skrajnost, toda kaj če je sedaj čas da najdemo neko notranje ravnovesje, kaj če je čas da se soočimo z "živalskimi" instinkti in jih na drugačen izrazimo. Kaj če se vsak sam sooči z njimi, potem je prisiljen narediti narobe, da bi naredil prav. Kaj če je to najbolj logična stvar človekovega delovanja, da je učenje, če si živ iz lastnih izkušenj boljše kot učenje od zunaj kot kaj je prav in kaj ne, kaj če te nihče zares ne more naučiti biti etičen in je vse kar lahko naredi le vzbudi v tebi željo . Tako, da je v bistvu zelo težko izreči eno samo jasno misel glede morale. Ne vem mogoče bi morali "zajahati" naše instinkte in jih živeti toda z odprtim srcem in čisto mislijo, a se to da in a je, da do tega pridemo, morala nujno potrebna, kot del poti ( vprašaj). Vprašanj ni nikoli konec in mojih monologov kot kaže tudi ne Vse dobro, Mihela

Torej , čeprav se strinjam v nekih vidikih s Kabalistom, predvsem v vidikih , ki govorijo o nujnosti razvoja in preteklosti, pa me ene stvari pri morali kljub vsemu motijo. O tem sem veliko spregovorila in v ta dvom sem še vedno upeta. Ena stvar je, da je morala tisto, kar naj bi judovsko vednost ločevala od Kristusa, tisi slavni Kristusov izrek, da ni človek zaradi sobote, temveč, da je sobota zaradi človeka. Torej ta izrek kaže in govori o neki fleksibilnosti naprav pravilom, ki pa jo tudi Kabalist omenja, ko govori, da je v družbi dovoljene tudi devinacije, odklopi, in nemoralnosti in da je to OK. Druga stvar o kateri sem še razmišljala pa je kako smo družba kot družba dozoreli in ali smo še vedno na takšni stopnji kot ljudje, da potrebujemo neka huda zunanja pravila in a ni mogoče, da nam ta zunanja pravila celo spodkopavajo znotraj takšne družbe, kot je, razvoj etike. A ni ta družba preveč omadeževana z logiko lastnine in logiko napredka, da ni sposobna proizvajti duševno duhovni razvoj posameznika in da ravno obratno, onemogoča njegov razvoj. Po drugi strani pa a niso tisti, ki naj bi bili vzor človeku, ki imajo moč in položaj in lahko spreminajo realnost sveta premalo zainteresirani za to, da bi pokazali pot k razvoju in k etiki. Torej jasno je, da naša družba ni več podobna staršem, ki zahteva od otrok, da jih povsem ubogajo in jim sledijo in jim omogoča malo svobode, toda po drugi strani tudi ni podobna staršem, ki s svojim zgledom in spodbudo vzgajajo svoje otroke. In če je morala v osnovi povezana z družbo, a iz tega ne sledi mogoče, da je dejansko družba na nek način omejujoča za razvoj etike, podobno kot je tudi cerkev v veliki meri tudi zaradi morale omenjujoča pri razvoju etike. Zadnjič sem poslušala predavanje o svetovnem etosu, ki naj bi vseboval načela, ne ubijaj, o posvečenosti smrti, o svetosti življenja in dostojanstvu človeka. Kako lahko v tak etos povežemo katero koli družbo ,katero koli inštitucijo, tudi religiozne inštitucije kot je cerkev ne moremo, ker je njihova zgodovina prežeta z nasiljem in sodkopavanjem zgornjih načel. Torej naj bi imeli ljudi, ki vodijo množico k nekem razvoju, pa jo lahko vodijo, če so sami preveč vpeti v popolnoma nasprotno zgodbo. Ne vem, ne razumem vsega. Vsekakor je morala preokorna za človeka, ki hoče nek notranji razvoj in če jo vzame od zunaj , kot nekaj kar je treba in nekaj kar se ne sme, toda če mu zraste od znotraj navzven, potem je zadeva drugačna in upam, da bo vedno več ljudi, ki bodo vodili množico in z zgledom in iz sebe. Kar Piko pravi Kabalistu, in pravi da je protisloven, če prav razumem, ko reče, da je morala zafrustrirala mnogo ljudi in jih spremenila v ovce , toda to ni vzrok v morali temveč je vzrok v odnosu do morale. No v to bi se vmešala v toliko, v kolikor se mi zdi, da moram reči, da je dejansko družba vzgajala ljudi z moralo v ovčke in da posameznik , ki je vzgajan v takšni družbi, mora narediti znotraj sebe velik preobrat, da lahko to isto moralo gledal na drugačen način, torej gre za samorazvoj, ki izzide iz kakše krizne situacije. Najtežje na svetu je stopiti ven iz tega kar so te učili, kar si sprejemal kot resnično in stvari gledati iz sebe ven, povsem neodvisno. No meni je v tem pogledu pomagal Nietzsche, sesul je moje dotedanje vedenje, me vrgel ven iz kroga in omogočil pogled na isto stvar iz povsem drugačne pozicije. Toda v resnici, pa se vse te spremembe vedno dogajajo v posamezniku. Vse dobro, Mihela

To kar si napisal se mi zdi zelo stvarno. Všeč mi je tako misel, da je morala iz skupnosti zveri naredila skupnost znosnega sobivanja, kot to, da je etika posledica osebne rasti.

Ko se je širilo krščanstvo se je posredno širila tudi judovska misel iz zelo oskega področja na zelo široko področje. In ta misel je temelj morale kot take, torej kot kaj se sme in kaj ne na zelo skoncentriran način. Pa še enkrat, razvoj morale na judovski način je najbolj bistvena razvojna stopnja za človeštvo, vendar ne more biti nekaj fiksnega, kot nič, kar je vpeto v razvoj človeštva. Veliko bolj pomembno je, da ti razumeš zakaj je pomembno, da drugega ne ubiješ, kaj ima vse to s tabo in kaj z njim, torej, da se naučiš pristnega sočujta, da rauzumeš da ti je sočlovek podoben in je del tebe, del celote v kateri si, kot to da slediš eni od zapovedi. Zapovedi so potrebne drugje na neki drugi stopnji človeštva, sedaj je čas, da vsak sam premisli svoje lastne moraš in ne smeš in je na svoj način vsak dan sproti etičen. Je pa res, da je ravno zaradi te potrebe sedanjosti zahoden človek v velikih skripcih, ker ni ničesar več kar bi predstavljalo neko trdnost in stabilnost, še znanost posega v take robe, ki so grozljivi za človeka in sesuvajo marsikateri svoj del, ki ga je včasih potrjevala in je omogočal nek občutek varnosti in stabilnosti. Ta kaos in brezmoralnost, ki je hudo prevladujoč v svetu, ki mu vlada denar in tako razdrobljen, da dela proti naravno celo uradno zaposleni človek, je mogoče videti kot korak nazaj, pa je vendar korak naprej, kajti rojevajo se posamezniki, ki ne potrebujejo zunanjih moralnih pravil, ampak so "moralni"/ etični kakorkoli že kdo reče, mojo hipotezo sem že razjasnila, zaradi tega ker vedo, da je to prav in dobro za vse in ne rabijo niti veliko premišljevati o tem. Biti etičen ob tako čudni morali denarja ni lahko in od zunaj se tudi ne da soditi, a je oseba etična ali ne, to vse gre ven iz človeka, v skaldu z njeogo resnico, ki je lahko skregana z vso moralo. Vse dobro, Mihela

Kabalist je rekel: Mihaela, ti pa vse primerjaš skozi astrološki simbolizem. Zanimivo. Gre za to, da je to še en jezik zraven, a veš poznaš različne jezike, astrološčina je zelo šiirok simbolni jezik in prek njega začneš misliti, tako kot misliš v vsakem jeziku. Samo da je astrološčina zelo širok jezik, ki ima različne barve. Na primer Saturn kot morala, ima različne barve, lahko si ga predstavljaš kot meniha v samostanu, kot asketa, kot bledoličnega razumnika, ki je napol mrtev, lahko pa tudi kot prestrašenega otorka, ki se boji, da če bo naredil kaj narobe, da ga bo bog kaznoval in boljšo kot imam jaz domišljijo več mi ta simbol pomeni v tem kontekstu....No če govorim o barvi je vsekakor to siva, črna, hladna barva, ki hoče neka pravila in ki dejansko šele omogoča družbo kot družbo, kot si tudi ti sam napisal, omogoča red in izniči kaos. Toda plemnitosti to ne ustvari, ti lahko celo življenje živiš po pravilih, se držiš takih in drugačnih režimov, od dijet do nevem česa , da bi živel preprosto, pa vendar če to ni tvoja resnica, ampak je resnica nekoga drugega, te vse to nikamor ne pripele, le vedno dlje od sebe. Če je asketski način življenja tvoje bistvo je ok, potel lahko to moralo povežeš s ojo osebno resnico, potem je ok, vendar da se nekoda od zunaj določa kaj je potrebno in kaj ne , to res omogoča da družba funkcionira, vendar hočeš nočeš zatre velike edinstvene potenciale posameznika. Posameznik, ki se drži teh pravil je lahko spoštovan člen/član družbe ne more pa biti povsem in najbolj on, se ne mora razviti v vseh njegovih bistvih in če ima v sebi močno tendenco po tem, da gre preko omejitev, potem bo ali destruktiven ali nesrečen in bo pristal ali v zaporu ali v psihiatrični bolnižnjici v zaprtem odleku. Pretiravam, zanalašč, ker hočem na dramatičen način prikazati. Nekoč je Matjaž Regovec rekel, da če bi jabolko hotelo biti hruška, pa naj se še tako trudi mu ne bo uspelo, vse kar lahko naredi je,da postane jabolko, drugače bo nesrečno. In za samoureničenega posameznika je družba v tem pogledu omejujoča, ker mu govori kaj mora biti. Mogoče prihaja čas, ko bomo lahko sodelovali skupaj pa si dovolili našo posebno bit. Ko sem že kar 10 let nazaj gledala nadaljevanko Severna obzorja in je to najbolj padlo v oči, vsi čudni, vsi drugačni, toda vsi kljub temu OK. To si želim, upam, da prihaja takšna družba. Vse dobro, Mihela

Tomazslo je napisal: samo mi smo tisti, ki lahko zase kaj naredimo, mi smo tisti, ki odločamo o sebi in, če bomo stopili eno stopničko višje, je samo od nas odvisno, vse okoli nas je pa periferuija, ki jo sprejemamo ali ne. Se strijam, vendar imamo različna pomagala, različna "orodja", ki nam pomagajo na tej poti. Po drugi strani pa je tudi pasivnost, to sprejemanje pomemben del procesa. Kajti brez sprejemanja, se nobena stvar nebi ukoreninila, ne bi bila cela, bi obstajala zunaj nas. In problem današnje tehnologije je predvsem ta zunanjost, ravno zato ker je verjela le v akcijo in ne v sprejemanje, ker je poudarjala bolj aktiven kot pasiven element. Res je razvoj hitrejši, vendar nas bo lasten razvoj pokopal, ker ni ponotranjen ni uklajen z našo notranjostjo. Sedaj sem šla že zelo daleč. Vendar sem to htela napisati ob tovjemu pisanju o čustvih. Ko si ti aktiven, pa hkrati v telesu, cel, sprejemajoč in odzivajoč, je to kar počneš bolj polno. In če je družba taka je njen razvoj mogoče počasnejši vendar bolj cel, poglej sedanjo družbo in vidiš ločnico na dva dela, kot da se s tem ko se en del bolj razvija, drugi bolj poglablja, to je vse zato, ker je razvoj zunanji človeku, no ja tako vsaj jaz predvidevam. Vse dobro, Mihela

Veš kaj ne poznam klasičnega tarota, tako da ne morem uživati v tej primerjavi. Vse dobro, Mihela

Zelo zelo dobra tema. Tudi zame morala ni etika. Morala so zunanja pravila, kaj smeš in kaj n esmeš. Tako trdo , Saturnovsko mi zveni. Etika deluje iz človeka, človek je preprosto v sebi plemenit in iz sovjem plemenitosti dela najbolje kot ve in zna, to je zame etika in to je veliko bolj mehko in veličastno, to je po moje tip Jupitrove energije. Vsekakor je morala za neke ljudi primerna, za neko stopnjo razvoja. Daja občutek varnosti, in na nek način ureja svet. Vendar je za iskrenega človeka, ki išče resnico isto, kot bi si zavezal verigo okrog vratu, si dal lisice na roke in tisto stare verige z železno kroglo na noge, človeka naredi lažnega in mu onemogoča, da bi bil iz sebe ven spontan in iskren. To je moje mnenje. Zanimiva je karta z imenom morala, pri Oshejevem zen tarotu. Vse dobro, Mihela

To je tipično karmična zgodba, čeprav je Venera lepa in govori o lepih čustvih iz tvoje strani je dejansko neaspektirana in kaže neko praznost na tem področju. Vpadar 7. hiše Saturen je sam po sebi lahko karmičen v tej poziciji pa še toliko bolj. Tu se karma kaže preko izgub. Nekoga, ki se ti vrača je na neki točki potrebno izgubiti. Najboljši način za soočanje s temi strahovi je, poiskati zaupanje v vesolje, predvsem pa se naučiti verjeti , da je smrt v bistvu možnost za novo rojstvo in v tem smrt ne mislim, nujno kot smrt telesa, ampak kot nek konec. Konec kot nov začetek. Druga stvar, ki pomaga je, da najdeš svojo luč tudi ko si sama, torej, da nisi nikoli osamljena, potem te življenje ne bo na grd način soočal s samoto. Vse dobro, Mihela

Po moje pa je največji problem to, da damo razumu preveliko težo. Življenje je širše od našega trenutnega razumevanja. Predstavljaj si ljudi pred 2000 letu kako se kakšne stvari dojemali, najboljši modreci in misleci, na primer lik Zemlje, ali vesolja... Če nekaj ni v tvojemu zavedanju kot mogoče, ne pomeni, da je nemogoče. Za širitev zavesti je potrebno biti odprt in opazovati. Vedenje se spreminja, kar pa tudi ni pomembno, najpomembnejše vedneje ni abstraktno, temveč tako, ki ti omogoča zadovoljstvo in srečo , neko izpolnjejost. In vera v posmrtno življenje ali /in reinkarnacijo je ena tistih, ki preprostnemu človeku omogoča lažje življenje. Toda tudi sama imam raje živo vero, ki izraste iz mojih izkušenj, zato si tudi ne maram risati neke pravlice o tem kako je bilo in kako bo, vendar mogoče je naše vedenje prišlo do točke, ko imamo večji vpogled v razumevanje pred rojstvenega časa in po smrtnega časa. Moje osebne izkušnje, ki so vezane na karmično astrologijo, kažejo, da ljudje močno v sebi čutijo na karetem področju imajo primanjkljaj in na katerem področju se morajo truditi in se na neki globji ravni zavedajo, da so tam naredili napako, od kje je ta napaka, če ne od preteklih življenj, ne vem, mogoče se to deduje in mi popravljamo napake naših prednikov, čist mogoče, naši predniki po genetski strukturi živijo v nas. Indijanci imajo zanimiv način gledanja, da se v bistvu preko nas izraža duh naših prednikov. Vsaka kultura na svoj način in vse je le ugibanje, dokler ni povezano z osebno izkušnjo , in tej ni mogoče oporekat, saj je resnična, vsaj znotraj tvoje resničnosti in če nehamo verjet v našo lastno resničnost kaj bomo, kot novoveški filozofi, ki so hoteli boga dokazati z matematično gotovostjo. Lepo vas prosim, vključimo ženski princip, brez njega ni nič celo. Vse dobro, Mihela Vse dobro, Mihela

Je res, ampak se da. Izkušnje. Sedaj pa hitro trkat na les, da se ne zarečem. Vse dobro, Mihela

So kar dobre možnosti, da so ljubimci duše, s katerimi si že živela, že delila usodo. No ja , retrogradna Venera to velikokrat govori. Samo pozicija ni tako slaba, saj ne v drugi polovici življenja. Mal težko je usklajevat Venero , ki je tako samokontradiktorna, po eni strani želi veliko vznemirjenja in sprememb v ljubezni, po drugi strani pa hoče stalnost, tu vmes plavati ni povsem enostavno. No ja v končni fazi, kar dobra pozicija, čeprav nenavada v ljubezni, imaš dobro možnost, da se kasneje razvije kar trdno partnerstvo, predvsem zato, ker imaš v sebi že kar veliko znanja o tem, kaj je pomembno v partnerstvu. Vse dobro, Mihela Samson, če veš , da si sam odgovoren za te zadeve, je po eni strani težje, vendar pa dobiš možnosti spreminjati. Tudi karto se da spreminjati, če se sprejme odgovornost. Vse dobro, Mihela

Sej me ne zanima, kaj bo po smrti, moti me samo drža , da se nekaj povsem izključi, ker tvoja racionalna predstava to določa. Mene prav nič ne zanima kaj bo potem, jaz živim zdej in zdej imam to srečo, da vem (zaradi osebne izkušnje), da sem več kot samo telo in da sem torej na nekih ravneh sedaj zunaj časa. Nimam jasne slike kaj naj bi blo, imam nekaj občutkov in čutenj glede tega, kot nekakšni spomini ali nekaj takega. Vse dobro, Mihela

To, da je reinkarnacija nastala podono kot pri krščanstvu posmrtno življenje zaradi strahu, se mi zdi zelo majavo. Čeprav je res , da se večina ljudi boji smrti, je res , da obstajamo ljudje , ki ne maramo živeti in bi se najraje slekli teles in končno poleteli, kot vemo in čustimo , da smo leteli že življenja. Če človek na racionalni ravni sprejme neko verovanje o katerem pa nima prave izkušnje, na žalost je njegovo pričanje prazno. Pa naj govori še o tako lepih stvareh. Le človek , ki ima izkušnjo, ki ima celo spomin na pretekla življenja, ki ima celo spomin nase kot na dušo brez telesa, torej iz svoje izkušnje ve kaj je res kaj ni res. Večina ljudi sledi svojemu nezavednemu, nekemu filingu v nas, ki nas hrani z občutkom, da to poznamo in da je to za nas sprejemljivo. Na racionali ravni, oziroma bolje samo na racionalni ravni ne mora nihče vedeti kaj se bo dogajalo po smrti, vse kar lahko ve je to, da ga tašnega, kot je sedaj ne bo več. Vendar je to za človeka z izkušnjami tudi prazno, kajti če gledamo na človeka zunaj časovnosti se tudi njegovo bitje, tako kot je sedaj na nek način ohranja, tako kot se ohranja nebesni element, ki ga že zdavno ni več, za nekoga od nekje, z neke svoje pozicije. Jaz se ne bom borila ne s Kabalistom ne s kom drugim, kar v sebi čutim to je moje vodilo in to se vedno spreminja. Toda Malo pa me je groza, ko poslušem zagrizanega racionalista, ki poskuša govoriti o zadevah, ki so onkraj racije. Vse dobro, Mihela

No kratek komentar, če se povezujejo zelo zračni ljudje, kar pa ni nujno da vidva sta ( moram pregledati, ko si vzamem čas), so odnosi veliko bolj prijateljski kot pa strastni in čustveni. Zrak se dobro razume z zrakom predvsem zato, ker se lahko pogovorita, ker si oba želita v družbo, med druge ljudi, ker je obema prijateljsko okrožje pomembnejše kot dom in družina in tako naprej. No ja res pa je , da se v takem odnosu ne naučimo veliko o preseganju samega sebe, ne razvijemo še drugih slabše razvitih kvalitet. Melody to seveda ne cilja nate, ker nisem pogledala koliko planetov in pomembnih točk imata v zračnih znamenjih, vendar je to bolj splošna zadeva, če se mogoče še kak par najde v njej. Vse dobro, Mihela

Men se vedno bolj zdi, kolikor se mi veča praktično znanje, da si ljudje na nezavedni ravni izberemo pravi moment tako, da je vse neverjetno usklajeno s sinastrijo in prognostiko enega in drugega in tako naprej. Vse dobro, Mihela

Res nam je vsak človek s katerim sodelujemo učitelj. Si dober svetovalec ni kaj, znaš človeku v pravem trenutku povedati pravo stvar in usmeriti njegov pogled v pravo smer. Vsaj name si vplival zelo konstruktivno in spodbudno, kot da bi me bral, mene in mojo situacijo. HVALA Že prej sem se ti hotela osebno zahvaliti na OS, pa imaš najverjetneje polno. Vse dobro, Mihela

Hvala vsem, kot prvo. Nisem nikogar prizadela ob tem, nisem se na nikogar znesla, sam tolk da veste imam srečo, da sem se pred leti naučila s svojo jezo sama ukvarjati, tako, da jo ne pucam na druge. Hvala tudi tebi Vran, pa sej ne gre za učitelja, ali kej tazga, gre sam za to, da sem ugotovila, da moram svojo pot drugače naprej. Vse dobro, Mihela