teja

Kaj je ego? Kako ga krotite? Kaj sploh mislite o egu? Vam dela težave, vam pomaga?

pozdravljen-a NIN. Lepo da si se nam pridružil-a. Ne poznam ozadja. Pa je res tako grozljivo?

Meni se zdi tole vprašanje preveč intimno in ne bom odgovorila. Me niti ne zanima, kakšen položaj ima kdo rad in kakšnega ne mara.

Meni paše sonček. Dežja nimam preveč rada. Rada pa imam tudi sneg. Zasneženo tiho pokrajino.

Afrodita, če ga pelješ v divjino, se zna sam vrnit. Tista z žakljem je bolj sigurna.icon_smile_evil.gif

Jaz pa bi bila mogoče polžek. Hišico imaš s sabo, nikamor se ti ne mudi.

Vem, da sem o strahu že pisala, pa ne vem točno kje. V glavnem, če te je nečesa strah, moraš točno to narediti. In potem pride občutek olajšanja, in vidiš, da je v bistvu res votel, okrog ga ni pa nič.

aha, še zakaj. Ker nisem imela nobenega mnenja o sebi, ker sem se imela premalo rada in sem mislila, da sem več vredna, oz. sem se počutila več vredno, če sem dobila potrdilo o ljubezni. Je pa to čisto izsiljevanje in ne koristi niti enemu niti drugemu. Ampak to vidiš šele kasneje. Na dolgi rok ne pomaga.

izsiljevala, ja včasih nezavedno, včasih tudi zavedno. Priznam. Tega pa ne počnem že nekaj časa več.

Silvia pozdravljena! Ja, če se spustiš v intimen odnos, človeka spustiš k sebi. Ni nujni da vedno, z vso odgovornostjo. Pri otrocih je stvar res polemična. Če veš s katerim partnerjem, kaj če ne veš? Čeprav bi to v javnosti dvignilo veliko prahu, pa je koneckoncev to tudi stvar posameznih udeležencev. V moji okolici je doživel ogorčenje par, ki je varal svoja partnerja, brata in sestro. Se pravi brat je poročen z ženo, sestra z možem. In ta dva partnerja, sta sedaj skupaj. Sestra in brat pa sama. Otroci, bratranci in sestrične pa malo tu, malo tam.

Res je, ko se otreseš strahu, se odločiš in si se pripravljen odreči kakšnemu udobju za ceno službice za dušo, pride sama. Vsaj jaz imam take izkušnje. No ni še službica za dušo, je pa drugačna od prejšnje.

ja, volk, za mnoge je to tako, potrošni papir.Sem pa slišala tudi za poroke zaradi usluge in državljanstva. Za določen čas. Kako se je končalo, ne vem.

Okoli otrok, mi je prijatejica zaupala dogodek ob ločitvi. Ko je bil sin star tri leta sta se ločila. Da bi ostal očka na dobrem "glasu" je ona razlagala takrat 3- letnemu otroku, da bo očka spal drugje, da bo bližje službe, da ga bo prišel iskat, da bosta šla v kino, na izlet...V glavnem vse dobro. Otrok pa ji reče "Oči, je šel, da se ne bosta več tako kregala, ne?" Cel dan je bila šokirana. Že tako majhni vedo kaj se dogaja in čutijo. Taki ne bodo razvaline. Je pa res, da posti posledice zlorabljanje otrok. Tako dušebno kot telesno.

sem z vami. Potem pa še predlagam, da ne ta naslov napišete kakšne posebne občutke, ampak res posebne.

tudi jaz kar nekajkrat. Za en šok, ki bi presenetil kar nekaj ljudi pa je poskrbel moj angelček. Skoraj sem pustila službo v zelo dobro stoječem podjetju, ker sem iskala nekaj drugega in v tem podjetju mi tega niso omogočili. Postavila sem si rok 1.6.2002. In veste kaj se je zgodilo, ko sem že vse vrgla v vodo in čakala, da začnem iskati drugo, meni ustreznejšo službico? V tej dobro stoječi firmi sem dobila ponudbo za drugo delovno mesto, ki sem ga nastopila, uganete kdaj? 1.6.2002. No in šok za okolico je bil prihranjen.

Okoli teh samomorov imam eno mišljenje. Tudi če se človek že odloči umreti -ego. ni nujno, da mu uspe. Poznam nekoga, ki je že trikrat hotel narediti samomor, pa se je izteklo tako, da je preživel. Jaz pravim takemu, da mu pač še ni usojeno umreti in mora še "trpeti". No ta človek je končno spoznal koliko življenje sploh pomeni, in tudi to je svojevrstna izkušnja.

Machina, z vitamini? Se hecaš al kaj? KAkšni vitamini pa te spravijo v dobro voljo?

Citiram Lili:"Samoodpoved, služenje drugim po lastnih zmožnostih in močeh, se meni osebno zdi najvišja stopnja duhovnega razvoja. " Ja, res, ampak to največkrat ni to. To dela 90% ali še več ljudi zato, da se dokazujejo; da so v središču pozornosti; da svoje težave prestavijo na drugi tir. Ker mislijo, da morajo to početi:pomagati drugim, ampak vsak mora najprej pomagati sebi, da lahko potem pomaga drugim. TAka sem bila tudi jaz: vsem drugim pred mano. Ko sem začela hoditi po poti samorazvoja pa mi je dejal en "učitelj": najprej porihtaj sebe, poskrbi zase, da boš potem lahko skrbela še za druge. In res je tako. To ni egoizrm, če imaš najprej sebe rad in se moraš postaviti pred druge. Tudi pred svoje otroke, čeprav je to največkrat težko. Najprej moraš zadovoljit svoje stvari, potem pa lahko zadovoljuješ druge.

Pa še moja malenkost. Šele danes sem prebrala tole temo. Marko, verjamem, da si se pošteno potrudil, če si pri 28 dipl. pravnik, ker vem da ta študij ni lahek. Mi je tudi v veselje, če si srečen s tem, kar imaš. Ampak kamlu boš videl, da to ni vse, kar lahko imaš. Vsak ima v življenju vsaj eno stvar s katero se mora ukvarjat, vsaj eno oviro, ki pa ni materialna, ni za prijet. Ne moreš rečt, da si srečen in ti prav nič ne manjka, kajti sigurno obstaja en črviček, ki kali tvojo idilo. Če ga še ni, pa se pripravi na vihar, ki pride, ko najmanj pričakuješ. Te ne strašim, take so izkušnje. Želim tebi in vsem tvojim najbližjim veliko zdravja, ker tega z denarjem ne moreš kupit. Tukaj pa pride na plano naša duhovnost. In tole, da smo anonimni, ni res, kot ti je že napisala Marsa, se nekateri že poznamo, nekateri se pa še bomo. Zato, Marko, naj te ne preplašijo tele kritike, ker si dobil, kar si v bistvu hotel. Če ti paše še kaj pridi in nas beri, če ti je ljubše brez nas, pa izvoli. Tukaj smo prostovoljno. In sprejemamo tako kritike kot pohvale.

Eno in drugo je pomembno in teža je odvisna od tega na kateri točki razvoja smo. Tisti, ki se je podal z vsem bitjem na pot duhovnosti in ga ne zanima na začetku nič drugega, bo rekel, da je to najpomembnejše. A pomembno je oboje.

Mogoče bi bila riba ali delfin ali pa orel.

Še nekaj bi dodala tukaj, Lili. Kako pa naj mladi ali pa kdorkoli ve, da je učitelj pravi? Saj v knjigah tudi pod isto tehniko prebereš drugačne poti in načine. Tudi veliko učiteljev se šele uči in vedo morda manj kot kdo, ki se pride učit. Vsak nov korak pa za sabo potegne posledice, ki jih ne smemo vzeti kot težave, ampak le ovir na poti. Ampak o tem sem že pisala.

Kumbi, saj sploh ni važno, kdo si, važno je da si tukaj z nami. Napiši še kakšno svoje mnenje.

Kjluka, Nataly ima pač tako mnenje. Če bo želela, ga bo že utemeljila. Na tem mestu je tisti vprašanje o splavu čisto brez pomena.

Volk ne sekiraj se ti za napake, saj si spet eno naredil v popravilu (napačo) ampak, saj te razumamo, napake se hitro prikradjo skozi tipkovnico. Itak pišemo vsak v svojem žargonu. Pravilne Slovenščine je bolj malo. Čisto pravilne, knjižne, mislim. Mislim, da je denar samo pripomoček v življenju, brez katerega pa za enkrat ne gre.