umetnica

Studenti medicine so imeli prvo uro anatomije s pravim mrtvim cloveskim truplom. Vsi so se zbrali okrog operacijske mize s truplom, pokritim z belo rjuho. Profesor je zacel uro tako, da jim je rekel: "V medicini je pomembno, da imate kot zdravniki 2pomembni kvaliteti" Prva je, da se vam ne gabi nic kar je povezano s človeskim telesom" Za primer je profesor odgrnil rjuho, vtaknil prst v zadnjik trupla, ga povlekel ven in vtaknil v usta. "Izvolite, naredite enako tudi sami", rece studentom. Studenti so se zacelin razburjati, se nekaj minut upirali, ampak so vsi scasoma zaceli vtikati prste v mrtvaka in jih posesali z usti. Ko so vsi koncali jih je profesor pogledal in jim povedal.... "Druga najpomembnejsa kvaliteta je OPAZOVANJE. Vtaknil sem svoj sredinec, posesal pa svoj kazalec. Naucite se biti pozorni."

Bobnar vse tanartaboljše

v tem primeru bi imel najbrž prav

pri nas pa še vedno zimska pravljica pada, pada snegec........

se strinjam sobota - tudi za spoznavanje novih ljudi

xrosex

Nataly, lepo da si v redu in tule z nami danes je tako lepo gledat skozi okno, ko naletava snegec

čimveč lepih skupnih trenutkov

zaključno vprašanje: še vedno nisi konkretno odgovoril na zastavljeno vprašanje: tako enostavno s preprostimi in nekompliciranimi svojimi besedami

BorisM, a ti to na koga konkretno ciljaš - lepo bi bilo, če napišeš komu je namenjeno

se podpišem, Ksenija se podpišem, čarovnica

.... bela zimska pravljica in zvezdno nebo....

kristalka si pridna in vestna punca

A to je pri izviru SaveDolinke Jap Se mi je zdelo! Sem se včeraj učila zem, ker smo danes pisali :xx!: (mešani občutki) saj bo v redu. bolje mešani občutki, kot tisto da si vse znal, pol pa učiteljica drugače misli

vsem trem današnjim slavljencem tanartaboljše

ştankaa super. veselo kalkuliranje in računanje

uživaj v svoji družbi, uživaj sama s seboj, spoznavaj se tako kot si - ti sama, počni stvari, ki jih lahko počneš sama; predvsem pa ne beži pred seboj. pusti misel, da pride, a pusti jo tudi, da odide

ti držim pesti

hihi

Stefan je povabil svojo mamo na vecerjo v svoje studentsko stanovanje. Med vecerjo je njegova mama ugotovila, da je njegova sostanovalka iz sosednje sobe, Julija, zelo lepo dekle. Ze nekaj casa ji je po glavi rojila misel, da imata morda le tesnejsi odnos. Nenadoma se je pocutila nesigurno... Med vecerjo, ju je opazovala. Veckrat se je vprasala, ali ima Stefan z lepo sostanovalko mogoce le vec skupnega, kot normalno oko lahko vidi. Stefan je videl zamisljeno mamo in rekel: "Draga mama, vem kaj mislis, ampak lahko mi verjames, ona je samo moja sostanovalka in nic vec!" Priblizno teden kasneje pravi Julija: "Stefan, odkar je bila tvoja mama na obisku, pogresam majhen lonec. Nikjer ga ne najdem!" Stefan pravi: "Ne verjamem, da ga je mama nesla s seboj, vseeno pa ji bom pisal." Vsedel se je za mizo in pisal: "Draga mama, ne recem, da si vzela moj lonec s sabo, in tudi ne recem, da ga nisi vzela. Dejstvo pa je, odkar si bila pri nas na vecerji, pogresam lonec. Tvoj Stefan. Nekaj dni kasneje je dobil Stefan pismo. Odpre ga in bere: "Dragi Stefan, ne recem, da ti z Julijo spis, in tudi ne recem, da ti z Julijo ne spis. Dejstvo pa je, ce bi ona spala v svoji postelji, bi lonec ze zdavnaj nasla..." Tvoja mama.

Ulazi u banku disleksicar i veli: "Zrak u ruke, pljacka vam materina, ovo je p...a!!!"

jaz pa različno. včasih pred svetom lahko skrijem svoja prava občutja ali jih pokažem v manjši meri kot dejansko čutim. tisti, s katerimi sem si blizu, me pa preberejo kot odprto knjigo, in to doživljam kot dobro in pozitivno.

tudi jaz poznam eno tako staro "gospo", ki se je vedno vtikala v vse, kar sem rekla, naredila, ko sem bila še otrok. vedno je bila ostra in groba z jezikom in še zdaj, ko je že zelo stara in jo zdravje malo baše, je glasna, žaljiva in hoče biti vedno glavna. ko sem bila otrok, sem se je vedno malce bala. pa sem to prerasla. še, ko sem odrasla, sem videla, da želi še vedno pokritizirati vse, kar je v kakršnikoli zvezi z mano. en čas sem poskušala z resnim pogovorom zgladiti in ji pojasniti, da stvari niso take, kot jih ona predstavlja v svet. pa je vedno začela kričati in me siliti v prepir. potem sem jo pa nekega lepega dne, ko sva se srečali, zelo vljudno pozdravila, prijazno povprašala za zdravje, otroke, vnuke in to, ter odšla naprej, brez da bi počakala na njen odgovor. za mano je ostala odprtih ust. nekajkrat sem še to ponovila in zdaj imam ljubi mir.

samoopazovanje vodi v samopoznavanje, samopoznavanje pa v obvladovanje samega sebe. robert s. de ropp dobro jutro janjaK

za punčko bi bilo morda bolje obuti baletne copatke