strelka

Marsa, očitno štekaš. Sama nisem ravno najboljša. Včasih (kadar lahko) ga med igro na kakem turnirju (v bistvu ful rada opazujem igro) gledam in zraven tako hudo kaluliram, predvidevam..., da sem čist rdeča v glavo. No, včasih, redko celo pravo kombinacijo zadanem, seveda se pa z malim ne morem kosati niti v sanjah. Je pa šah čisto zasvojil moža. Malo ga je že igral ko je bil še mlajši, zdaj pa v bistvu vzporedno študira, ampak je mali še vedno boljši... Ah, te MLADE male sive celice... Hvala za podporo! Če bom le prišla do kakega interneta, se oglasim iz Grčije (Halkidiki)

Da še jst rečem kakšno! Sem danes namreč ravno pri besedi! No, v glavnem imam časa NIČ! Vsak dan ta teden popoldne en sestanek, pa še na pol bolana. En dan boli grlo, potem dva dni brez glasu, potem smrkava, pravzaprav sem danes še najboljše. Jutri grem na strokovno ekskurzijo (se bolj sliši kot izlet ) na Kras, pol pa še dva dni malo pospravim, poperem, polikam ..., da bosta preostala člana familije lažje preživela čas, ko naju s sinom ne bo.

Točno to! Pred leti, je že kar nekaj let, smo imeli v vrtcu deklico z dawnovim sindromom. Ni bila v moji skupini, ampak imam nanjo tako prijetne spomine, da mi gredo kar dlake pokonci, ko se spomni. Tako prisrčna, ne vem, iskrena... sploh ne vem, v čem je čar, skratka en sam sonček. Nas je nasmejala kar vse po vrsti, ta male in velike, ful smo jo imeli radi, ampak to je dosegla s svojo pojavo... res ne vem s čim, bila je to kar je.

Še tule nekaj besed Moj mali nečak je že doma, odlično okreva, v bolnici je že tretji dan hodil. Ne moreš verjet! Pa operacija sploh ni bila enostavna! Skratka, vsak dan je bolje! Le paziti se mora, da se ne prehladi, vsaj en mesec ne. Tako, da ga še nisem videla, ker kašljam, pa se s sestro raje le slišiva. Vsi samo upamo, da bo operacij za zdaj dovolj. Je revček prerezan spredaj in zadaj

Oh, hvala za tako hiter odziv! Toliko imam dela, nič časa in zdajle, ko sem tu gor, bi kar vse prebrala, kar sem zamudila, pa še komentirala... Ja, saj tako sem mojega fanta tolažila, ko je bil na tleh. V Sloveniji je bil najboljši (v svoji kategoriji), to pa tudi nekaj šteje.. in koliko jih gre lahko takole po svetu? Res je včasih toliko odrekanja, no, predvsem dela, garanja... nam je pa tale šah, kar celi familiji prinesel že tudi toliko lepih trenutkov, da je vredno!

Astra, Mucamaca - nimam besed!!! Čeprav misli, da večina staršem svojim otrokom želi dobro, če pa je zares dobro, s epač pokaže... Tudi tisti, ki tepejo svojega otroka, so verjetno prepričani, da je to za njih dobro ipd. Drugače sem pa ravno ta teden imela pedagoško, kjer smo se pogovarjali o otrocih s posebnimi potrebami, učiteljica, ki dela na šoli s posebnim programom nam je v grobem predstavila tudi ta nov zakon. In če prav razumem je vedno večji poudarek na integraciji, na vključevanju otroka v ''normalne'' skupine, v svojem kraju, nič več v zavodih ipd, kar se meni zdi edino pravilno! Le tako bomo začeli sprejemati otroke s posebnimi potrebami brez predsodkov. Pa saj smo vsi DRUGAČNI. Eni veliki, drugi majhni, eni slabo vidijo, drugi slabo slišijo, eni težje razumejo to, drugi nekaj drugega... Ko sem imela v vrtcu slabše slišečo deklico, sem se lotila projekta, v katerem smo vsi skupaj spoznavali in se učili o gluhonemosti. Obiskali smo tudi zavod v Lj, deklico pa so otroci sprejeli brez kakršnihkoli predsodkov. Eni imajo pač očala, ona pa slušni aparat, eni so svetlolasi, drugi temnolasi... Sicer pa otroci s sprejemanjem nimajo težav, odrasli so tisti, ki jih imajo. Še to, ta učiteljica iz šole s prilagojenim programom je tako lepo povedala - le čemu, zakaj se rodijo taki otroci, na primer otroci s težjo duševno motnjo, kjer je znano, da ne bodo nikoli živeli samostojno. Z namenom, da svoje najbližje nekaj naučijo... ljubezni, potrpežljjivosti, strpnosti, iskrenosti... Le kje, kdo te lahko nauči toliko iskrenosti v odnosu kot tvoj DRUGAČEN otrok. Prepričana sem, da Astra ali katerakoli mama ne bi nikoli zamenjala s kom drugim. In verjamem, da vsi ti starši RASTEJO skupaj s svojim otrokom veliko hitreje kot drugi. Saj je znano, težave so tiste, ki nas naredijo močne, ob katerih se učimo, zato res vsa priznanja vsem, ki se soočajo s tem.

Marsa hvala za čestitke! V sredo spet greva, tokrat v Grčijo, upam, da bo šlo... Sicer pa Astra, teden je mimo, upam, da je šlo vse po načrtih.

Hvala, hvala vsem za podporo in vase lepe želje! Bom prenesla sestri, ki to še kako potrebuje. Bigm, knjigo imam doma in tudi verjamem (no vsaj, poskusam) v njegovo filozofijo.

Mateja, ja na srčku. Pa še aorto mu morajo razširiti, to so mu umetno zožali, ko se je rodil zaradi prevelikega pretoka. Upamo, da bo to zadnja opreacija.

Hvala otožna! Tudi tvoji hčerki vso srečo!

V ponedeljek bo TISTI dan! Dan, ko bo v operacija. Ko bodo zakrpali tisto luknjico. Verjamem, da bo vse v redu, ker enostavno MORA biti. Kajne, ribica?

Otožna, to pa je hudo! Res, še dobro da so živi. Sploh si ne morem niti predstavljati, kako je ostati brez vsega. Kaj pa hči trenira? Vejemi v najboljše, pa bo ribica le še dodala svojo moč. Pa še moje ''poročilo'': Midva sva doma, dosegel je 4 točke, kar je sicer pol manj od želja, ampak borba je bila prava, to pa tudi nekaj šteje. Konec oktobra, ko pa potujeva na SP v Grčijo, se pa spet oglasim s prošnjo

Se enkrat lep pozdrav iz Budve. Mojemu fantu je uspelo danes remizirati s Fincem, ceprav je ze bil izgubljen. Je pa dvakrat nesrecno izgubil, ceprav je bil vsaj v eni cisto doblljen. Kaj hoces, to je sport, malo nekoncetracije, pa je. So pa tile fantje res dobri, tako da je res tezko. Bodo pa izkusnje!! Vceraj imeli prost dan, pa smo se sli malo potepat in kopat na sv.Stefan. Ta mesteca so res enkratna. V Budvi sem poslikala cel film, tako sem bila navdusena. Pa se vreme nam je naklonjeno, ze kar prevroce. Se tri kola so do konca, ribica....

Ja, Otozna, sah. Naj se slisi se tako cudno, je sportno tekmovalni duh se kako prisoten. Eni pravijo, da sah ni sport, ker ni fizicno naporen. Se kako rabis fizicno kondicijo! Stiri ure biti zbran, skoncentriran, na koncu tedna si na koncu moci... Vceraj sva sla v mestece Budvo, ful sem navdusena. Moram se danes, podnevi... Sicer pa danes igra s Poljakom, menda je kar mocen... bo ze... ribica ne pozabi na naju

moj fant je FACA. Jst to vem, pa on tud. Ze to, da sva tukaj, da je zmagal v Sloveniji je uspeh nad uspehom. In on si najbolj zeli... In danes je bil BOLJSI od francoza. Stiri ure sta igrala.

Kolk ste vi prijazni ! Danes je bil ta mali iz Litve premocan. Jutri gremo v nove zmage

Hvala, hvala vsem! V Budvi nasla internet caffe, se pocutim tako domace . Vceraj bilo prvo kolo, moj fant ZMAGAL Bil ful dobre volje, danes bo verjetno ze tezje..., a saj bo! Se enkrat hvala za vaso spodbudo!

Danes s sinom odhajava na EP. Zlata ribica prosim, naj bo zdrav in naj igra tako kot najbolje zna! Prosim...

Jest bi tud... Namreč ribico prosila.... Denar mela... Smo mislili, da bo kak sponzor primaknil za našega šahista, ko potujeva na SP in EP, pa nič , ja... pri denarju se vse neha... No torej, ribica, ko boš že ravno pri delu, ne pozabi name

Ja, pa kavbojke menda tudi Tudi jaz nisem hotela tja komentirat, sem se pa do solz nasmejala, tako sem se pa spomnila te teme....

http://www.astrologija.org/forum/index.php...=ST&f=29&t=2455

Po moje je tako, kot sem že enkrat napisala - če te tranzite kolikor toliko dobro 'preživiš', je rezultat tebi v prid. Pretresi po moje so, odvisno je le, kako se nanje odzoveš. Meni je šel v parih letih pluton čez sonce in venero in se mi je zdaj tudi več dogajalo, ampak rezultat je vsekakor na bolje!

Nataly, pluton je že na 18 stopinj, septembra in oktobra bo še malo na 17, potem pa postane spet 'direkten'. Tako, da je najhuje za teboj

Zadnjič v LJ ste se dobili? Nihče ni nič potem komentiral...

Nič v kozorogu, hvala bogu -sem drgač bolj vesele sorte...