UČITELJI MODROSTI: Omar Khayyam (polno ime: Ghiyath al-Din Abu'l-Fath Umar ibn Ibrahim Al-Nisaburi al-Khayyami) (pribl. 1048-1131) Perzijski matematik, astronom, pesnik in učitelj sufizma. CITATI: »Odnesi nekaj bistvenega od Tukaj Tja – ne boą imel nobene koristi, če odideą praznih rok.« »V celici, samostanu, manastirju, sinagogi: tu se en pekla boji, drugi sanja o raju. Toda tisti, ki se mu razkrijejo Boľje skrivnosti, tako seme ne bo nikoli posadil v svojem srcu.« »Premikajoči se prst napiąe in se premakne naprej. Niti tvoja poboľnost niti tvoja pamet ne more zbrisati pol vrstice tega, vse tvoje solze ne morejo sprati ene besede.« »Ne zapravi danaąnjega dne, ker se nikoli več ne vrne.« »Čudno, da od tisočih, ki so prestopili vrata teme, se nihče ne vrne, da bi nam povedal o poti, ki da jo spoznamo, moramo po njej iti.« »K tej poveznjeni skledi, ki ji pravimo nebo in pod katero ľivimo in umremo, ne dviguj rok za pomoč, saj se nemočno premika tako kot ti in jaz.« »Zamiąljena duąa se v samoto umakne.« »Bila so vrata, za katera nisem naąel ključa; bila je koprena, skozi katero nisem mogel videti.« »Ko ľelim razumeti, kaj se dogaja danes, ali ko poskuąam odločiti, kaj se bo zgodilo jutri, pogledam nazaj.« »O, prekrasna glasba oddaljenega bobna!« »Las loči neresnico od resnice.« »Priąel sem kot voda, in kot veter odidem.« »Pravią, vsako jutri prinese tisoč vrtnic. Res, toda kje pusti včerająnjo vrtnico?« »Poslal sem duąo skozi Nevidno, da pojasni misterij. Ko se je vrnila, je odgovorila: 'Jaz sam sem Raj in Pekel.'« »Bolje vesel z rodnim grozdjem, kot ľalosten brez ali z grenkim sadjem.« »Če me prave luči ljubezni - ali čistega besa en sam ľarek znotraj gostilne obsije, je bolje, kot da sem popolnoma izgubljen v svetiąču.« »Skrivnost je treba drľati stran od neljudi; misterije je treba skriti od vseh slaboumnih.« »Kot prstan je krog tega sveta; niti najmanjąega dvoma ni, da smo mi gravure na nosilcu njegovega dragulja.« »Tisti, ki se trudijo biti izobčeni, in tisti, ki cele noči molijo, taki so na morju in ne na čvrstem tlu.« »V spanju se nikoli ne razcveti roľa sreče.« »O čemer so oni samo govorili, je v naąih rokah.« »Vedi, da nisi zlato, nevedneľ nemarni, da bi te, ko boą enkrat leľal v zemlji, spet nekdo priąel odkopavati.« »Ali veą, kaj je zemeljski človek? Svetilka iluzije, znotraj pa luč.« »Vsak ima svojo teorijo o tem, kaj sem jaz - jaz sem svoj; kar sem, to sem.« »Vse to o loncu in lončarju - povej mi torej, kdo je lončar, prosim, in kdo lonec?« »Zakaj vse svetnike in modrece, ki govorijo tako modro o Dveh Svetovih, napadajo kot neumne prerokovalce, se rogajo njihovim Besedam in njihova usta ustavijo v Prahu?« »Norci, vaąa nagrada ni ne tukaj, ne tam.«