uf, samson, hvala tole z družino glih ne vem. dnarja ni blo na pretek, je pa res, da se menda navadiš na neke vrste skromnost in ti je pol vse ok in dovolj. denar je vedno nekako prišel. imam tako neznansko zaupanje v to, da še takrat ko nisem vedla al naj prej kupim šampon al kruh, se je relativno hitro rešilo. al se je pojavlo kakšno novo delo, al pa mi je kdo plačal kakšne stare račune. na faksu sem mela zadnji dve leti štipendijo, ki je bla tud neke vrste darilo. sicer se je blo treba za ocene potrudit in delat, sam to mi ni blo nikol težko. jh foter in mama sta poglavje zase. če rasteš s tem gor je normalno. drgač pa foter ni bil glih neka posebna figura, ker ga skor nikol ni blo, če pa je bil, pa tako ni govoril z nami...če je pa on rekel ne za kakšno stvar, pol se ni imelo smisla prerekat o tem. bom pa gradove risala z besedami na papir....pa še to sam zato, ker je bolj komot, kot hodit eskimom led prodajat....pa mraza tud ne maram.... kvadrat med saturnom in stelijem...ti šit...ok...to pomeni, da bo treba malo bolj garat na tem? svojeglavost ja....sam če ne delaš s svojo glavo, s čigavo pa pol?...sej, to ma posledice, mi je jasno....po drugi strani je pa res, da lahko vsi igramo le vsak sam sebe in svoje vloge....kaj mi pomaga, če se spravim v neke ozke okvirčke...pa nimam dost prostora za dihat. sej tiger tud ne gre prostovoljno u kletko..... ...lahko pa kakšen uporaben nasvet, kako težavne aspekte predelat al pa izživet skozi nekaj drugega....tole s pisanjem je kul...vsaj zame....