spomnim se današnjih sanj. z nekom sem se sprehajala po mestu. zelo zanimivi kamniti zidovi so bili. klamni so bili mestoma izpuščeni, da se je videlo skoz na drugo stran. se mi je zdela ful dobra ideja. vrh zidu je bil latnik, ki še ni bil obraščen s plezalkami. nebo čisto modro in jasno. drugi del trga je bil nižje in sem morala stopit na en visok kamen-v bistvu previsok za navadno stopnico. ko sem stopila dol, je bila na trgu lesena miza. na njej po diagonali razprostrte verižice, ki jih je astrolog tja postavil zame, da si eno izberem. izbrala sem si akvamarin na vrvici in pomislila na to, da me zanima, kakšna bi bila astrologova razlaga. potem sem se pa zbudila. ah ja, na sprehodu nisva nikogar srečala, čeprav je bilo mesto živo in ne zapuščeno. contesa, hvala za razlago