dobrojutrodoberdanvsem...danes z rahlo zamudo, pa sam zato, ker je v službi bilo že zjutraj obsedno stanje...hvala, da me še ni zapustil smisel za humor, drugač bi bolj tenko piskala zdajle najprej in pod nujno: čestitke aiwa pa srečno, varno in sploh ok vožnjo...naj te čuvajo jp, tale polna luna z mrkom je imela globoke korenine...sem brala dnevnik za nazaj... mick...en velikanski pobož zate žalost, strah in vse to kar preplavi...ja poznam. se mi zdi kot sodelovanje v kolektivni zavesti...in res se dogaja točno tako, kot si opisala, ribica katja...mogoče smo si izbrali tako pomoč v tem času in na tem kraju. nekaj, kar je za splošno dobrobit, pa za našo osebno rast tudi. itak smo vse in delček nas je vedno tudi v drugih. in nekako vedno bolj čutimo, sebe, druge, globalne in kolektivne procese. zato je pomembno, da nam ni vseeno... ...no, mejte se...