ne vem ali imam prav ali ne, se mi pa vedno pogosteje dogaja, da ne pop* več. tako da sem vesela daisyjinega posta. ker odkrivam da to zgleda avtomatično počnem zadnje čase. uau, saj sem prav navdušena pa da ne zapadem spet v pretiravanje....zanimivo pri vsem je pravzaprav to, da ostanem mirna, skulirana, povem kar imam za povedat....vendar je vse nekam bolj blago, pa zato ljudje nič manj resno ne vzamejo...pa tudi o čustveni plati problematičnih stvari se lahko pogovorim, le da me pri tem ne ruka, kot me je včasih. dokler nisem obvladala tega sem bila kot tempirana bomba........na kratko: izkušnje kažejo, da se da uskladiti notranji mir na način, ko čustva niso potlačena