Amis

...mi pa že spet najbolj zglajzani

ja, res se mu je strgalo...ni mi jasno, zakaj ma gospodar takega psa, ko po moje že dolgo ve, da je pes nevaren... ...kdo bi razumel folk :o|o:

ja...enkrat je mogu doživet poraz...menda.....sam tistga ovčarja pa ne bi rada več srečala....ker nima prav prisrčnega življenjepisa poleg tega, mora pes gospodarja ubogat...tle pa gospodar ni bil šef

o kriza...če se to ocenjuje sam po zunanjosti :xx!: :o|o: :xx!: ....poznam en par, kjer sta oba ful lepa...sam ves svoj čas zapravita z razpravljanjem kera znamka je bl in, pa kam gresta po kozmetiko in fensi cote........kar jima pa časa ostane se pa verjetno doma vsak u svoj špegu gledata .....pa ja, verjetno res vsak dobi svojo gliho ...

pokowc

pri šestih letih smo tekali vrh bloka. blok(5nadstropij) je imel ravno streho zaključeno z zidano ograjo, širine kakih dvajset cm. pa smo zlezli gor in hodili po tem, dokler nisem pogruntala, da je še bolj zabavno, če po tem tečeš . pa plezanje čez balkone na strehico nad njim, po nekih utorih na fasadi. -danes ne bi rabutanje češenj. me je našel lastnik in se drl ko sodni dan. pa sem mu sam rekla, da veja češnje visi na sosednjo parcelo in če bi že moral kdo se dret, je to potem njegov sosed ...eh, je ostal malčk brez teksta. mislim, da sem mela kakih 8,9 let. konec osnovne prve izkušnje z motorji. pri štirinajstih polagala ovinke po štajerskih cestah z jawo 350 in mz 250, ja in obvezna vožnja po stopnicah. u gimnaziji sem se počila z ravnateljem, ki kao ne dovoli, da se v šolo voziš s tomosom, pa še za punce da se ne spodobi :xx!: ....še lokalnim policajem je šlo u nos konec gimnazije smo hotli met jeans maturantski ples . pa je bla cela frka, da so razredniki in ravnatelj kričali na nas in nas na koncu postavili pred dejstvo, da so obvezne moške obleke s kravato za fante in dolge obleke za dekleta. nato pa izzivalno gledali po raji dijakov, češ, da zdej jim pa nič ne moremo. pol sem pa zdolgočaseno vstala in rekla, da ni problema, da plesa pač ne bo in da si znamo kr sami nardit žur ...........kar smo potem tud res nardili, pa brez prfoksov. super je blo

...sami ljubitelji živali ...

evo ........že spet mi skomine dela :o :OO!:

včeraj skoraj ostala brez psa. na sprehodu srečala enega malega cucka, akito in nemškega ovčarja, ki se je zakadil v mojega psa. sem mislila, da bo to eden tistih pasjih dvobojev na blic, ko si v dveh sekundah izmenjata podatke o tem, kdo je močnejši in potem konec. napaka :o|o: . ovčar ga je uspel zgrabiti za vrat na hrbtni strani in ni popuščal svojih čekanov. komande lastnika je ignoriral. jasno, da svojega psa nisem mogla nikakor spravit stran, dokler ni ovčar razklenil svojih čekanov, kar je z veliko težavo uspelo lastniku (potem, ko se je ulegel na svojega psa in mu razklenil čeljusti ) moj črnuhec je šel mirno z mano, ovčarja in lastnika sem pa videla, še nekaj časa ležati na tleh. menda je hotel preprečiti, da se ni ovčar zakadil za nama. črnuhec je danes že čisto ok, mal pa sem se čudila sama sebi, da sem uspela ohraniti popolno mirnost in zaupanje, da se bo vse dobro izšlo, pa čeprav najprej ni zgledalo tako

pri vsem tem silnem razglabljanju sem se spomnila na eno vzhodnjaško zgodbo, ki gre približno takole: modrec je sedel pod drevesom in meditiral. mimo je prišel božji sel in ga vprašal, kakšno vprašanje želi postaviti bogu. modreca je zanimalo, koliko življenj bo moral še meditirati, predno bo dosegel razsvetljenje. sel je šel in mu čez čas prinesel odgovor. še pet. modrec ni bil navdušen in je nekaj godrnjal. pri bližnjem drevesu je mlad fant igral na glasbilo, prepeval in hvalil stvarstvo. sel je tudi njemu postavil enako vprašanje. fant, pa je dejal, da nima vprašanj za boga, ker mu je tako čisto lepo in ne utegne misliti na to. ker pa je sel postal radoveden je šel k bogu po odgovor kar sam. vrnil se je k fantu in mu povedal, da ima še toliko življenj do razsvetljenja, kot je listov na drevesu pod katerim stojita. fant se je prešerno zasmejal in pel naprej. sla je zanimalo, zakaj je tako vesel. on pa mu je s še večjim žarom zapel in zaigral ter rekel: a veš, koliko je vseh listov na svetu? poglej in jaz imam do konca samo še toliko kot ima listov eno samo drevo. in je pel in veselo igral dalje. to pa je videl bog in fantu podaril trenutno razsvetljenje. tako nekako. kdor je bolj pikolovski, pa naj si originalno zgodbo poišče sam

........kdor išče..........................tega najdejo

sivo, črno rjav pulover, nekaj belomodrega počutje: :xx!: ...........brez razloga :o|o:

uau, kapica

simpl; delaj se, da nič ne veš

do zdaj nekaj gospodinjskih opravil.........pa spala sem do poldevetih.......ne morem verjet, da tako dolgo .........čudeži se še dogajajo ...........za naprej pa, hm, možnosti so še odprte pri nas pa dež...trava raste ko divja.........pa nič zato.........lepo se mejte

absolutno se strinjam, da ovire lahko premagamo, presežemo, zaobidemo.............in če nam je nekaj res pomembno, bomo to tudi storili pa ne glede na kakršnekoli ovire, omejitve, norme, predispozicije.........itd... enostavno, kot je rekla aira, ker nas vleče............ seveda, lahko se pa tud delamo, da nas ne vleče, pa si izmislimo kup razlogov, zakaj tisto nekaj ni ali ne bi bilo dobro

zeleno rumene črtaste hlače in črnorjav pulover, zraven pa še bela in rdeča počutje:

govorimo o isti zadevi...se mi zdi. pa mal z različnih zornih kotov. tole z usmerjanjem v lasten optimalni razvoj ma gotovo smisel. moja pripomba pa se je nanašala na to, da nam ni treba celo življenje premlevat nekih naših pomankljivosti in kao pomankljivosti.............ker sem še zdej prepričana, da pridemo na ta svet ustrezno opremljeni za vse, kar mormo tle nardit, z vključno vsemi našimi plusi in minusi...........u bistvu idealen molotov

aira

ja drek je koristna zadeva, izočanje še bolj, sicer bi škripnili.............sam ne bi glih tega mešala celo življenje............to mora na njive, da koruza zraste pa trava pa to.........

uau...........ful dobro ko je danes padal dež, sem se spomnila, koko me je nekoč en galanten tip peljal pod dežnikom

kako je s kitovim oljem ne vem, sem pa stestirala v študentskih časih z mokro glavo it iz enega konca lublane na drugi konec...enkrat pozimi pri minus in nevemkoliko...z dolgo čupo...in mi ni blo nič.............je pa res, da sem šla špilat tarok in ni za živo glavo ne bi fasala česa, kar bi me odvrnilo od najljubšega športa ..................no, nekako tak je vpliv naših prepričanj