nisem bila vprašana, pa vendar............bila sem pri obojih in sem dolgo delala z biorgonomijo. na začetku bila zelo navdušena, da je prešlo že kar v obsedenost. če zdaj pogledam nazaj, vidim, da je bila res obsedenost. že tako mi mozak dela 100 na uro, takrat pa je šlo do 1000 . sam kaj ko nima to le pozitivnih učinkov. našponala sem mental do nezavesti in se potem čudila, zakaj v čisto praktičnem svetu, še vedno nekatere stvari ne delujejo oz. se ne udejanjijo. pa mi je po dolgem času postalo jasno. negiral sem velik del sebe in se osredotočila samo na delček- na mental. jasno, da ni moglo iti tako naprej. metodo sem opustila, saj se mi ni zdela dovolj učinkovita. pa so na površje stopila še vsa čustva, taka in drugačna in ni bilo vedno lepo . pa vendar sem hvaležna tej izkušnji. mogoče se motim. a zdi se mi, da moramo sebe jemati kot celoto, celostno. in zdaj mi je svet veliko lepši, bolj vesel in poln ustvarjalnosti in nekako mi je to logično. bolj ko sprejemamo sebe take kakršni smo, z vsemi mislimi in čustvi, lažje smo v stiku s svojo dušo, duhom ali kakorkoli to kdo imenuje. in dozdeva se mi, da so naši odnosi do ljudi in dela veliko pomembnejši, kot hladni mentalni procesi, raziskovanja in razglabljanja. brez topline ni povezanosti, ki jo potrebujemo za splošni razvoj in napredek in dvig zavesti.......in kar je še takih lepih stvari