ceniti sebe...........zgodba zase afna. ne govorim o tem, da se ne cenim, pač pa to, kakšen je proces, skoz katerega gremo slej ko prej vsi in ima pač značilne faze. ko začnemo, okolico to ful iritira in to tako je. naše lastne spremembe popolnoma nehote sprožajo spremembe v drugih. tukaj okolica stremi k temu, da bi takoimenovani moteči element v obliki posameznika spravila nazaj v stare tirnice - ne glede na to, kaj si posameznik misli o tem. sprejemanje spremembe je naslednja faza družbene ali okoliške reakcije.........ena od možnosti.....druga je ta, da okolico, ki ne pride do sprejemanja sprememb posameznika, zamenjaš . itak se nam v življenju dogaja, da se naša okolica "menjuje". ljudje (partnerji, prijatelji, sodelavci........vse ali le nekaj od tega) so skupaj, ko pa si nimajo več česa dati gre pač odnos narazen. nekateri odnosi imajo zgleda omejen rok trajanja in preživijo le v določenih "robnih pogojih". pa ne zato, ker bi bilo s komerkoli kaj narobe. težko razložim. a to je nekako tako, kot da bi postrv skušali prepričati, naj živi v morju. ne gre. je pač postrv. meni se zdi, da kljub temu, da se cenimo in sprejemamo, to ni predpogoj, da nas bo okolica sprejela. lahko nas tudi ne.