Sončna Vila

Spat hodim tam nekje okrog petih, šestih zjutraj, vstajam pa nekje okrog enih, dveh popoldne Zaenkrat mi tale ritem še ustrza, ampak ga bom kmalu zamenjala, ker se mi zdi škoda, da zamujam tako lepe dneve... V bistvu pol dneva prespim (Nončna) Sončna Vila

Ni, da bi se želela skrivati pred vami, to verjetno sedaj že vsak ve... In tudi ni, da bi vas hotela jezit, sploh ne Fotke umikam. Dejstvo je, da je na teh straneh, ki jih vsakodnevno beremo (pa tudi verjetno veliko naključnih, mimoidočih obiskovalcev), veliko veliko moje duše. Ne razkrivam je vsakomur, temveč samo ljudem, za katere vem, da bodo to mojo odločitev spoštovali in jo znali ceniti. Tega na tem internetnem mediju na žalost ne morem sama odločati, poleg tega pa me pozna tudi veliko ljudi, ki so vsakodnevno na internetu, ne pa hkrati tudi redni uporabniki Luninega foruma, zato svoje fotke umikam. Ne bi namreč rada, da bi me pazljivost glede pisanja o svojih občutkih, zapažanjih, življenju ovirala pri sodelovanju na tem meni zelo ljubem forumu. Hihi Še vedno pa - če si me kdo zelo želi videti - se lahko srečamo v RL (real life-u ), tako energija še lepše teče Ne me kregat glede umikanja, ker efekta ne bo Sončna Vila

Hmmm... Huh, Free, ne vem, kaj točno si mislil vprašat s tem, imam pa sedaj dosti bolj jasno predstavo o sebi, kaj nekak sem črpala in še znam črpat od ljudi... In predvsem, ZAKAJ. In ravno zaradi tega peljem enga dečkota ta teden na kavo. Bomo videli, kaj bo... Sama skuhala, sama pojedla al kako že. Je pa res, da sedaj, ko sem ugotovila svoje "driverje", dosti lažje operiram z njimi in jih nadzorujem... Mogoče nadzorujem ni prava beseda... Se zagledaš, vidiš, sprejmeš, razumeš... in problema pravzaprav ni več, ker vidiš stvari kar naenkrat takšne kot so. Demet je tole smešno ubesedovat, ker ni besed za te občutke Saj verjetno veš, kaj ti želim prikazat s temi mojimi besedami, ne? In ko enkrat razumeš, ni potrebno več nadzorovat, ker to sprejemaš in veš, zakaj je tam... Ne bom pa več ljubimkala, ne, če si to mislil. Ker je brezpredmetno in sem to tako ali tako ugotovila "že" kak mesec nazaj hihi , jaz biser . "Ne morš da vrjameš, res !!!" Sončna Vila

Ko nekaj poštekam pri sebi in se mi odpre nova dimenzija dojemanja vsega, kar je (sebe v povezavi z okoljem, če že govorimo v ločevalnih pojmih )... takrat si rečem YESSS Ravno včeraj je prišel spet en tak YES! čisto iz srca... ko sem nekaj poštekala, zgledalo je pa tkole; ... čik v roki, kar naenkrat se mi posveti, najprej malce začudeno gledam okol , potem vstanem, začnem otresat z ritko (hehe, en tak otroško smešen ples, ki sva si ga izmislile s sestrično, ko sva bile še nore pubertetnice) in hkrati krožit z rokami (seveda še vedno s čikom med prsti) in začnem pet "My salssaaaa, my salsssaaaa! My salsa!" (tole zadnje je pa baje iz videa od Eminema, nisem ga videla, ampak to posvojila od frendice ) .... no tko nekak zgleda moj YES Sončna Vila

Tale je od moje mame, če se nekam zelo počasi prekladam (na podstrešje recimo po cunje); "Se pa opravljaš ko tabolan srat!" Moja mami pač... Sončna Vila

Marsa naša zlata, pa ti si te dneve neumorna ! Obujaš stare teme, in s tem prinašaš dodatnega sončka v srca forumovcev Lepa lepa resnica, včasih res začutim božje v sebi... mali svetel mehurček, ki se razpoči in mi s svetlobo napolni vse telo in poboža dušo... Hvala ti, Marsa Sončna Vila

Hmmm ponavadi jokam, ko sem sama, tako da nimam nekih problemov obremenjevanja drugih ljudi z mojimi solzami... Sploh zadnje čase ne jokam veliko, ker dosti bolj razumem situacije, ki nastajajo, in se tako ne morem več smilit sama sebi in se zaletavat v zid nerazumevanja Jokam resnično samo takrat, ko nečesa še ne razumem in boli ful... Hihi, sem pa ugotovila, da sama sebe že zelo težko okol prinesem... če se hočem recimo zjokat, ker hočem spravim napetost ven iz sebe, pa vem, da bi bilo to smiljenje sami sebi (ker situacijo drugače razumem), potočim eno solzico, potem mi pa postane vse skupaj smešno in na koncu se že režim sama svojemu bleferstvu (Za podrobnejši prikaz procesa si podrobno oglej smeške; "OoooooooooOOOOOOOOOoooooooh kolk sem booogaAaaAAAAaaaa!" ) - to se mi je nazadnje zgodilo recimo kakšne tri mesece nazaj, potem pa nisem več mogla... ker je itak preveč smešno, da bi se jokal. Solze sreče pa... jih ni treba zadrževat pred folkom, ker itak štekajo, ker se skozi solze smejiš in siješ Sončna Vila

Hihi prva točka mi je vsekakor znana , za drugi dve bomo pa še videli Sončna Vila

Hihi Tjazy, ja, se posebej potem tvoje nadaljevanje je "navihano" in predvsem resnično Ponavadi nas pošasti žrejo in tržejo in ne vem še kaj drugega... Ampak dokler ne RAZUMEŠ, da so to tvoje SANJE, in dokler ti ne kapne, da jih IMAŠ TI MOČ DIRIGIRAT, so vse dobronamerne besede (celo s strani naših pošasti!) zaman. Vsak ob svojem času in vsak na svoj način. Sončna Vila

Lep dan. Dan presenečanja same sebe, pravzaprav. Popoldne sem popokala sosedo na sprehod, se mi najprej utrne prvi del iskanja, potem pa ob branju knjige zvečer še drugi del... in sem povezala par zadev, naredila šopek, zagledala celotno barvno kombinacijo in voila - presenetila samo sebe spet s svojim dojemanjem same sebe in sveta okrog mene... (Firbci za podrobnejšo razlago pobrskajte po črni luknji ) Morda bom zato končno začela spuščati preteklost od sebe... Ne vem, je še prekmalu, da bi to lahko z gotovostjo rekla, bomo videli. Se je pa vsekakor začelo... and it feels really good Pa še pesmice sem si končno prepisala v zvezek danes, je nek tak dan za pospravljat staro in začenjanje novega, se mi zdi. Na sprehodu sem pa nabirala spominčice... in mi sedaj delajo družbo na pisalni mizi. xrosex xrosex xrosex Zdaj pa še na en predspalni čik, potem pa pod pernico... Ahhhhh Lepe sanje tistim, ki trenutno še sanjate, in čudovito nedeljsko jutro in dan tistim, ki morda že vstajate Sončna Vila

Par dni nazaj sem brala tele tvoje besede, Mateja, pa mi ni bilo točno jasno, kaj misliš s tem... danes mislim, da razumem. Par stvari se je premaknilo znotraj mene, in tudi sama se nekako poslavljam od tiste Sončne Vile v preteklosti, ki je toliko časa nisem hotela videt. Sicer solza še ni, morda bojo kasneje ali pa sploh ne - vsekakor pa sedaj na nek način razumem tvoje besede. Jokam takrat, ko se počutim nemočna... Ko nečesa ne razumem, in zaboli v dno duše, pa ne znam tega odpravit, pozdravit... Tudi solze sreče sem že doživela, trikrat, in moram rečt, da je to nekaj noro lepega Zadnjič pa sem jokala na pogrebu svoje babice, ko sem se ob njenem grobu poslavljala od njene fizične podobe in prisotnosti - na nek način mi je to bil zelo lep trenutek... Jokala sem tudi zaradi očeta (to je bila njegova mama), ker mu je bilo ful hudo... Če bi mogla, bi mu posodila svoje videnje vsega skupaj, ampak se ne da... pač. Jok čisti. Po joku je moja notranjost kot umito nebo po poletni nevihti. Sončna Vila

Hvala ti, srce Sem kar imela filing, da se boš oglasil Vem... vem... na meni je, da furam stvar naprej, in mislim, da se mi ne da več. Če bo poštekal, bo poštekal... In če bo poštekal še pravi čas, potem fino, lepo, če pa ne... pa tut uredu. Hihi... si pa zbral točno tiste stavke ven, ki so najbolj pomembni Samo da sem jaz zaenkrat to še tako zmedeno pisala, ker se še nisem najbolj ulovila v tem razmišljanju Hvala ti Sončna Vila

Mislim, da je mehurček počil. Najprej, Selene moja ljuba, hvala ti za knjigo Temna stran iskalcev svetlobe... Danes sem jo spet malce listala, pa sem zgleda naletela ravno na tisto stran, ki sem jo potrebovala. Hmmm.... Kje naj začnem... Najprej to, da je res v se vesolje v nas in da vedno, ko se pri čem ciklamo, najprej poglejmo vase... Spraševala sem se, zakaj zaboga me ta situacija, to razmerje, že toliko časa muči, zakaj ne znam it naprej, zakaj to še vedno vlečem s seboj, pa čeprav sem si že tisočkrat obljubila, da ne bom več in da sem z vsem prekinila. Danes sem mogoče okusila odgovor. Vsaj lepo bi bilo. Začelo se je že popoldne, ko sem vse čudnje volje šla s sosedo na sprehod po Tivoliju (hihi sva ble smešen par, ona še bolj čudne volje kot jaz )... Pa sem tam nekje zraven čolnarne furala svoje glasno razmišljanje (ona je tako ali tako bila čisto nekje v svojem svetu, molče, tako da sva čudovito kompenzirali )... "Zakaj zaboga sem naletela na takšnega človeka, ki tako egocentrično fura svoj celotni svet in doživljanje le-tega? Kao naj bi se nam vse vračalo, kaj se potem tu meni... Hmmmm pravzaprav (obstala sem kot pribita) ... se mi ima kaj vračat!" Noro... Kar naenkrat sem zagledala tisto lepo številko svojih bivših ljubimcev, ob katerih sem se zaustavila samo za kakšen teden ali mesec, potem pa hop dalje, oni so pa zaradi mene imeli še nevemkoliko časa po prekinitvi stikov totalno štalo v življenju zaradi srečanja s to zameštrano Sončno Vilo. Takrat... sem imela obdobje, ko sem se izgubila... In sem na nek način iskala potrditev tistega, kar sama pri sebi nisem videla in nisem znala zajeti v svoje naročje, pri drugih. Govorila sem jim, da itak samo ljubimkava skupaj in nič drugega, od njih pa prejemala toploto, predanost, ljubezen, mehkobo... Ko se je fant začel preveč lepit name, sem šla. Moj obični stavek ob tem je bil; "Kaj... Saj sem ti že na začetku povedala, da midva samo ljubimkava in nič več?" Nezavedno sem črpala od njih vse tisto, po čemer sem hlepela, "zavedno" pa sem bila samo njihova "prijateljica" ... brali so oboja sporočila od mene, zato so bili zmedeni, si morda dovolili iti še dlje kot bi si drugače (če bi bila moja sporočila res jasna), in potem na koncu ostali praznih rok in ranjenega srčka. In danes... ko sem v knjigi prebrala stavek, da v življenje privlačimo točno tiste lekcije, pred katerimi si zatiskamo oči in jih potrebujemo, se je zgodil KLIK... Končno sem poštekala, da mi gre njegov egocentrizem tako na živce ravno zaradi tega, ker sem sama nekoč bila takšna in tega dela sebe nekako nisem spoznala... Vedno sem se imela za super punčko, ki nikomur ne stori žalega, pa evo... danes sem ugotovila, da v nezavedanju velikokrat delamo neumnosti, za katere si potem sploh priznamo ne, da smo jih naredili. Ker jih ne znamo pogledat na pravi način. Huh. Je bilo pa odrešujoče. Sedaj nekako dosti bolj razumem njegovo obnašanje in pravzaprav ne morem bit več jezna nanj (ja, bila sem jezna, pa si tudi tega nisem upala priznat, globoko v sebi), temveč lahko samo še... nasmehnem tisti zmuštrani Sončni Vili v njem... Hrepenenje po njem... ko je popolnoma čist in slečen vseh strahov in obramb pred mano... bo ostalo še nekaj časa verjetno. Vendar bom sedaj lažje šla dalje, ker razumem še en vidik tega razmerja, ob katerega sem se spotikala kar leto in pol... Hvala ti, vesolje. Malce sem pomišljala, ali bi to svojo ugotovitev napisala sem ali ne... In mislim, da je to nekaj zelo lepega, kar sem ugotovila, kljub mojim nekdanjim ne prav lepim dejanjem... In če bo tole komerkoli koristilo, če bo morda kdo v tem zagledal delček sebe... potem... bom vesela in hvaležna. Hvala vam, da ste ob meni, sončki. Rada vas imam. Sončna Vila

Da mal prekinem tole menjenje glede chata, pa spet mal na prvotno temo ufuram kolesnice Klepetam ful rada, ob prijetnem sogovorniku je to prav spirit-uplifting Nekaj časa sem se izogibala ljudi, ki "mojega nivoja" niso dosegali (niso bili dovolj "inteligentni" ali pač niso štekali določenih konceptov), danes pa se prav rada pogovarjam z vsemi, če sem prave volje. Ugotovila sem, da čisto drži... "Tudi največji norček ti ima veliko za povedat, če si samo pripravljen poslušat." ... in tako velikokrat pridem do pomembnih ugotovitev tudi ob folku, ki živi čisto preprosto življenje in včasih ne vidijo prek svojega nosu niti dva centimetra. In vsem rečem hvala. Hmmm.... Pri temle sem se zdaj toliko razgovorila, ker je Marsa nekje na začetku napisala, da si postavlja mejo pri inteligenci alikakože, ker sem pač to sama pri sebi opazila, kako to gre... Nothing personal Drugače pa... rada klepetam s prijatelji... V zadnjih dveh letih sem okrog sebe obdržala samo še takšne ljudi, ki mi veliko pomenijo, in niso npr. samo družba za it zvečer ven žurat, ampak lahko z njimi udarim kdaj tudi kakšno fino debato. To imam rada. Potem pa itak razpravljamo o samih življenjskih zadevah in smo oh in sploh pametni in sončki in biseri, verjamem, da nas je prav čudovito gledat, kako se praskamo po glavčkah in stikamo glave vkup Hihi.. zadnjič, ko sem bila doma, sem z dolgoletno prijateljico nekaj poštekala... In namreč... Sprehajava se proti domu, kar nekaj bluziva, obe pa imava hkrati glave na čisto drugih koncih, vsaka po svoje... Kar naenkrat se začnem režat kot pečen maček, frendica se ustavi in me gleda, kot da sem padla z lustra, jaz ji pa rečem... "Ej, a se ti zavedaš, da prežvekujeva že tistočkrat predebatirane stvari, samo zato, da nekaj klepetava, ker nama pravzaprav ni za bit v tišini, hkrati pa razmišljava vsaka v svoji glavi čisto nekaj tretjega??" Še kakšno sekundo dve me je gledala kot tele v nova vrata, potem se je pa še sama začela smejat Noro... Kako imaš z nekom, ki ti je ful domač, že čisto utečene fore... Če nama paše bit tiho, sva tiho, če nama paše ognjeno debatirat, pač to počneva, če nama paše metat ven najino frustriranost glede določenih zadev - to počneva, in se hkrati popolnoma zavedava, da to počneva in se ena drugi zato še bolj reživa čez mizo, kao "saj zdaj enkrat bo pa začelo popuščat in bova spet normalno razpoloženi"... Hihi, zabavno. V glavnem. Ja. Klepet je kul. Pa karšenkoli že. Sem pa nekaj časa zaradi nezaupanja v samo sebe zelo veliko govorila, ker sem hotela zapolnit praznine med molkom, ko se s kom pogovarjaš... In sem potem itak zaradi tega streljala takšne kozle, da je bilo kar veselo Nekje na poti sem se naučila, da ga čez moje lastno udobje ni, in če pač debata zamre, zamre... Jaz je ne bom reševala, saj nisem zadnji saviour na svetu, da bi to vedno počela... Tako da če se danes zgodi kaj takega, lepo mirno ždim v svojem kotu in se imam fino kljub molku... Je pa prav luštno potem opazovat, kako postane folku nerodno in takoj začnejo iskat drugo kost, ki bi jo glodali... Mislim... kaj je pa narobe z malce molka? Sončna Vila

Nosko! Finofajn te je videt še na teh straneh Moj mejl je v prihajanju.... Do takrat ti pa želim čudovite sončne dneve Sončna Vila

Tole zadevco sem si pa ravnokar prepisala Hvala vama Marsa in Helena Sončna Vila

Hihi, Mateja, verjetno res nisi bila ti ker mislim, da je bila neka nemka ali nizozemka, ne vem več točno... Je bilo pa noro prisostvovat temu Vem, vem, kje imate pol vi plac tam je res čarobno, smo svoje čase hodili dva angleža tja obiskovat v tisti del... Pa hihi če dobro pomislim, me tja vežejo še spomini tresenja enega šotorčka z enim cortkanim nizozemcem, tam nekje pri pomolu Sončna Vila

Mateja - v Uliki? Mi tut, že 25 let Smo pa v (sedaj tudi že) pasjem delu kempa (pred kakšnim desetletjem to še ni bil pasji del ). Še en spomin se mi je utrnil... Zvečer sem prišla čisto izmozgana na plažo, neke čudne stvari so se mi dogajale v glavi... Pa pidem dol, sonce zahajalo, morje mirno mirno, ozračje se je prevešalo v mehak mrak... Na skalah zagledam žensko v počasnem počasnem gibanju... izvajala je tai-chi, popolnoma gola v objemu morja in skal, popolnoma zlita z vso to harmonijo... Kar usedla sem se, začutila, da je ne motim, in tako sem bila tiha priča vsega tega dogajanja... kakšnih 45 minut? Ne vem, vem le to, da je bilo čarobno. Sončna Vila

Huh, tale tretja točka je kar luštna, ampak kaj Nino, ko imava čisto isti problem Sem ti hotla napisat že v dnevnik, pa se tam še nisem javljala... Nikoli ti usode ne odloča nekdo drug, vedno si jo sam. Pika. Vedno imaš v sebi moč pozitivnega pogleda na svet Drži se, srce Contesa Ful dobro, da boš zdaj še ob vikendih pisala, keep on going! Sončna Vila

Ful dobra tema Vedno, ko se začne približevat poletje, komaj čakam, da spet grem na morje... V totalno sproščenost, naravnost, lepoto bivanja, zlitje z naravo... Sem zaprisežena nudistka. Že od svojega rojstva hodim s starši v nudo kemp in to mi je nekaj najbolj naravnega na svetu. Celo do tega sem prišla skozi leta, da zelo težko zdržim na oblečeni plaži s celimi kopalkami na sebi... Ker so mi totalno nefunkcionalne - prideš iz vode, imaš vse mokro, potem pa se kao preoblačit pod brisačo, da skriješ tistih par koščkov kože, ki naj jih drugi ne bi videli... Zakaj? Je to kaj sramotnega? Zame ne, zame je to samo skrinjica, v kateri se sprehajamo naokrog v tem življenju, del nas in čisto naravno Zdi se mi, da prej kot na nudo plažah prihaja do naslajanja nad teleščki na oblečenih plažah. :xx!: Noro mi je bilo, na primer, ko nas je prijateljica prvič pripeljala na Bol na Zlatni rat... Oh, bog... Čevapčič pri čevapčiču, po en telešček na enem kvadratnem metru, pa push-up modrčki, po možnosti s pereščki gor nalimanimi, da ja izgleda vse skupaj še bolj mamljivo, pa barvne lestvice kopalk po zadnji modi, seveda vse skupaj (tudi tipi!!) noro naoljeno, da se bolj blešči in je kao noro prijetno za gledat... Hihi mi je blo kot da sem prišla na modno revijo - "pokaži, kaj imaš..." Ko sem to zagledala, se mi je nos po moje povesil do tal, sploh nobenega filinga v tem, da si tam, na plaži, s sončkom in morjem in vetrčkom in se igraš z njimi, pač pa vse noro usmerjeno v iskanje potencialnega partnerja hihi... Seveda se zavedam, da pišem o plaži, kjer so izključno mladi, tako da verjetno tu delam selekcijo, kar se oblečenih plaž tiče, ampak to je bilo pač eno moje ultra slikovito doživetje... Verjetno ni odveč pripomnit, da smo se naslednji dan tisti bolj "au naturel sončkarji" spokali v avto in si poiskali svojo divjo plažico, kjer smo lahko nagi skakljali naokrog Pri nudo plažah se pač gre za neko kulturo; vedno sicer obstajajo svetle izjeme, ki to kršijo, predvsem v obliki posameznikov, ampak saj veste... vedno se bo našla izjema, ane? Na nudo plaži ni pomembno, kako kdo izgleda, koliko ima povešene prsi, koliko ima dolgega, ampak preprosto za filing... zlitja z naravo... Sama sem v kempu skoz naga, če se šetam skoz kemp - imam brisačo vrženo čez eno ramo, če jem kosilo - imam brisačo pod ritjo , če grem v bar ali trgovino - si ovijem pareo okrog celega telesa, etc... Seveda obstajajo neka nenapisana pravila, ki se jih (skoraj) vsi držimo; ne moraš pa sedaj bit slabe volje zaradi nekih starih nemcev, ki furajo FKK (Frei Koerper Kultur ) v vseh možnih razsežnostih in grejo še po salamco v trgovino nagi Tako pač je, vedno bojo obstajali takšni biseri na svetu, samo na nas pa je, koliko se bomo zaradi tega vznemirjali... Sončna Vila

Hej, kolk luštna tema! Mogoče bi naslov teme lahko spremenili v "Kaj ste danes naredili za lepši dan", pa bi blo mal lažje pisat not... ker je res, da pride ful stvari neplaniranih nasproti No, jaz sem si naredila lepši dan s tem, ko sem šla na Tortožerke, pa tudi s tem, ko sem se končno postavila zase pri enem komuniciranju in skenslala zadevo, ker mi ni pasala... potem pa sem se dobila še s prijateljico, s katerose nisva videli že ful časa in sva skupaj odkrili par luštnih dejstev... morda življenjskih resnic, kdove Zvečer me pa čakajo moje pesmice... jih bom dala v malo lepšo preobleko si zaslužijo, srčice moje Sončna Vila

Dober dan, sončki Ravnokar iz mesta, po Tortožerkah sem se še s prijateljico dobila na kavi Oboje je bilo ful luštno, drugič nujno pričakujemo večjo udeležbo, drugač bomo kar črne pike na nos začeli talat S prijateljico, s katero sva se dobili, se pa nisva videli že kar nekaj časa... dve leti, ali nekaj takega... pa sva sedaj spet pred kakšnim mesecem vzpostavili stik, in moram rečt, da sem tega ful vesela ... res je, da se poti določenih ljudi ločijo, ko je čas za to, in spet najdejo, ko je potrebno Najbolj smrkastično pri vsem tem je pa to, da se nama skoz dogajajo fuuul podobne stvari... tudi sedaj v tej dveletni pavzi, sva šle obe po ful podobni poti razvoja, tako da sva kar malce pozitivno osupli nad tem Dva dni nazaj sem za RD od dveh prijateljic dobila prstan iz trgovine Ahat , ampak mi je na žalost bil prevelik, tako da sem ga danes šla zamenjat; ene tričert ure sem stala tam pri tistih prstanih in izbirala, pa mi noben od fluoritnih ni bil prav, drugi me pa niso vlekli, tako da sem na koncu naredila zamenjavo za obesek za ključe - ahatno geodico, tako ful ljubko Volk sit, koza cela, na mojem obrazu in v srcu pa nasmeh Aja, včeraj sem malce pospravljala tu po flat, in sem našla kar nekaj pesmi, ki so nastale v obdobju od decembra do danes... vsega skupaj kar 12 pesmi! Res plodovito obdobje, če pogledam, da za eno pesem potrebujem psihičnega premečkavanja še pa še, preden nastane - jih bom danes verjetno prepisala v en poseben zvezek, na teh listih bolj žalostno zgledajo Drugače pa imam kar zanimive dneve, pismu, skoz se mi neke intuitivne fore utrinjajo v glavi, pa kul je Sem pa kar sama nad sabo presenečena, ker potem ugotovim, da sem pravzaprav eno pametno mejhno bitje, ki dojema stvari okrog sebe na čisto zadovoljivem nivoju Prebrala sem do konca knjigo "Potovanje duš" in mi je bla ful všeč, verjetno je pa od vsakega beročega posameznika odvisno, v kolikšni meri temu verjame... Je pa dobra snov za razmišljanje, vsekakor ti da drugo perspektivo na življenje; se mi zdi, da sama po branju te knjige bolj pustim, da stvari tečejo, da se same zgodijo, ne forsiram več toliko... Odvisno samo, koliko časa me bo ta efekt branja držal Upam, da kar, ker mi je ta skuliranost, če ne celo ležernost, kar všeč Cosma, baje te drugi teden vidimo na tortožerkah? Mick, glede slabega štarta... hehe bom sam rekla, da si mi zelo zeloooo podoben... Jaz sem tudi imela podobno foro, pa sem potem namesto udejanjanja tega cel vikend utrgano žurala Amis, po žerjavici se greš sprehajat? Lepo se mejte, sončki Sončna Vila

Luštno je blo, ravnokar sem se vrnila iz centra, sem šla po Tortožrenju še mal pohajat V glavnem, drugič se absolutno dobimo na kakšnem večjem placu, pa po možnosti nekje, kjer imajo vrt, da bomo vsi pridno hvatali brown boju Spoznala sem Majico in Tashyko - it was a pleasure to meet you both , Nino in Contesa sta pa znanca že iz Rakitne - no, danes se nam je celo uspelo vsest za isto mizo Drugi teden v zvezdi? Dan je že določen, ura? Sončna Vila

Hojla vsem Evo mene spet iz ilegale v sončno svetlobo ... Saj vas spremljam, sam sem šele danes spet dobila zagon za tipkanje... Ziher se mi planetki spet štelajo na taprave frekvence Selene, zaboga, kaj jaz tu berem... neki nova služba oziroma menjava služb ali kaj...? Poročaj malo... Pa držim pesti JanjaK, upam, da ste Volnico uspeli uredu poštimat oziroma da jo še boste Pismu, ko sem brala tisto tvoje razmišljanje o njeni minljivosti, ko si ležala poleg nje na travniku, so se mi skor solzice utrnile... Res je tako, da je vse cikel, in res je tudi, da še ni čas zanjo, da odide... Zato sem se par strani naprej režala ko nora, ko si napisala, da si se odločila, da je narobe samo z živcem in ne tudi z diabetesom! Aliana, za tvojo babico sem zasledila, da je šla v bolnico... Kako je z njo? Ja, pa tudi čestitke k novemu motorju, zdaj pa res morš prit na kako kavo, da mi pokažeš lepotca Aja, in glede študija španščine si tudi nekaj godrnjala, da ne gre ravno vse po načrtih... Kaj je sedaj s tem? (Hmmm ko smo že pri španščini, včeraj sva si s sosedo delno ogledale film - v bistvu erotični triler "Entre las piernas" - v katerem igra Javier Bardem (tema Dobri tipi!! ), in sicer v španšini, ker podnapisov nisva našle... No sicer sva tako ali tako bolj Javerja gledale kot pa splošno dogajanje ) Mick, nekaj si o nekih spremembah govoril... Kako zdaj to kaj gre? Se jih držiš? MucaMaca, nov avto Naj ti pridno služi in te varno pripelje na vse destinacije, kamor se boš odločila it z njim Si ga že kaj krstila s kakšnim ljubkovalnim imenom? Astra, ful lepo je brat, da boš od zdaj naprej mal več v Ljubljani... Hihi to pomeni, da lahk kakšen dan še mal prideš med tortožerke pokukat, kaj praviš? Aja, pa glede izvidov... ko si napisala, da si dala kri... držim pesti, da bojo zadeve šle kul skozi CandleLight, zaboga, čisto neko novo energijo imaš , skoraj verjet ne morem... vesela, vesela sem tega... Sem ti rekla zadnjič, da ful boljš izgledaš, pa mi nisi hotla verjet Se ti javim kaj za kakšno kavo Rachek, si pisal, da se postiš... Držim pesti tudi zate Ohjoj, in jaaaa, Contesa, ko sem prebirala tvoj opis vrta.... me je kar odneslo... Tako rada imam naravo, pa tako redko se spravim na sprehod... Si me prav spodbudila k temu... Hvala ti Pa še po enga lupčka na vsak LNF gobček Sončna Vila

1B, super, da si podal linke na sanjske knjige.. Sonorog, poskusi it pogledat še na začetne strani te teme, kjer sem pisala o interpretaciji lastnih sanj po predavanju na neki delavnici.... Mogoče tudi tam najdeš kaj zanimivega - mislim, da je tam okrog tretje strani al pa kasneje Nočko Sončna Vila