afna

za vse sladokusce... recept je že napisan med recepti - kaj bomo pa danes jedli! tek! @

Toliko sem bluzila v temi o potepanjih o Grčiji, da komaj čakam naslednji obisk, ki bo dobil na mizo: TAPENADE IZ OLIV (recept je sicer provansalski, ampak v Grčiji dobiš zelo podobno) 2 šalici oliv (splahneš z vodo, osušiš) 2 čajni žlici kaper 10 filejev (5 ribic) inčunov - za 5 minut daš v melko, da potegne ven slanost in osušiš ščepec timijana 1 velika žlica dobre gorčice česen - po okusu poper, sol - po okusu v veliki posodi vse zmiksaš in po potrebi dodaš malo olivnega olja, da se lepše maže! Njami na popečenih kruhkih ali uporabiš kot dodatek k pečenim ribam! tek! @

Aja, še Črna gora - jaz ne bi šla tja v ful sezoni - ful gužva na plaži, precej umazano na glavnih plažah. Junij in september pa sta ok! Super je tudi kombinacija z raftingom na Tari in Drini - prava stvar npr. za prvi maj. Jaz bi jo vzela bolj kot deželo, ki jo je treba odkriti v popotniškem smislu in ne kot "kopalni dopust" (bogata zgodovina, pršut in sir v Njeguših, Skadarsko jezero, obalna mesta, Cetinje...). In veš kaj je najbolj fajn tam? Občutek, da smo Slovenci tam res dobrodošli. Enkrat smo celo noč prepevali skupaj z domačini v "bufi" ob Skadarskem jezeru, kjer smo se čisto slučajno ustavili za drink. Pa so ljudje kar klicali friende po telefonu v stilu: "Neki Slovenci su došli! Dođi, ti si bio u vojsci tamo!" Kmalu je bila bufa premajhna in častilo se je vse povprek. Ampak pazi se njihovega vranca! @

Cosma, verjetno sem imela srečo, ker se držim pravila: bolj je zabačena taverna, boljša je riba! Tisti v od boga pozabljenih vasicah pa verjetno niso pokvarjeni... če pa so, pa bom izgubila še zadnje upanje za ta svet! :o|o: Če greš v Grčijo, poskusi paštetko iz oliv (kao namaz, ampak jaz dam tudi v pečeno ribo, mmmmmmmm ) @

za fantka se mi zdi, da ne sme biti preveč otročje ime, ker bo tudi on nekoč odrasel (npr. direktor banke ) in mora imeti bolj "frajersko" ime; tudi meni so všeč takšna z zgodovino: Filip, Patrik, Enej... tudi Mark (a ima tudi on kakšno zgodovino?) za bejbike pa kakšno luštno, kratko: Ana, Neža (sta bili moji babici in sta prednostni) ful veliko ljudi reče moji friendici, da ima lepo ime: Lenja (Lenja pa bi imela deklico Alino ), sodelavci pa so dali zadnja leta imena otrokom: Zala, Eva, Leon, Kaja, Patrik, Tim (3x!), Jaka, Nino, David... Ko ga/jo boš videla, boš vedela! Pridno rastita! @

Grčija.... mmmmmmmmm.... sem rekla, da letos ne bova šla več v Grčijo (kao olimpijada, visoke cene pa vse to), pa sploh nimam ideje, kam drugam. Ko sem zadnjič pošiljala friendici par slik z lanske Krete... vsa tista dobra hrana iz tavern... sanjske plaže... mislim, da bo letos zopet padla Grčija! Slabih izkušenj z grškimi natakarji, kot jih opisuje Cosma, sicer nimam, čeprav sem bila kar nekajkrat na različnih grških otokih tako privat kot službeno. Grčijo priporočam predvsem tistim, ki se radi potepate odkrivate od boga pozabljene vasice, osamljene plaže, ki radi dobro papcate... Razen potovanja tja in nastanitve v sobi, apartmaju ali hotelu je potrebno žrtvovati še za vespico, motor ali avto... in na juriš! Jaz si naprej rezerviram tudi nastanitev, ker mi je škoda časa za iskanje sobe... preveč stvari za videt! Morda nekaj (na)migecev: Rodos - primeren za 14-dnevne počitnice, lepo glavno mesto z obzidjem a la Dubrovnik, kar nekaj zanimivih izletov po otoku ali na bližnje otoke oz. v Turčijo (vizum narediti doma!) Kreta - ločeno obdelovati vzhodni (bolj turistični) in zahodni (fantastični) del, če greš tja za manj kot 21 dni - otok poln pozitivnih presenečenj, čeprav sem se bala, da bo preveč turističen Santorini - en teden pa imaš celega 3x po dolgem in počez obdelanega - zagotovo najlepše fotografije zaradi značilne kikladske arhitekture - morda malo manj privlačne plaže zaradi črnega vulkanskega peska, veliko "akcije" Kefalonija - redko kdo jo pozna, ampak resnično otok najrazličnejših plaž - za zjokat lepih; je pa manj ohranjenih zgodovinskih spomenikov zaradi potresa (nekje leta 1957, če se prav spomnim) - tukaj imajo koze zlate zobe (zaradi kamnin te barve - ko glodajo travico si malce obrusijo zobke) Ni zelo majhen otok, pa tudi Zakintos in Itako se da obiskati od tu - 7 dni je kar premalo. Samos - Pitagorov otok, še en z lepimi plažami in še vedno kar zelen (glede na svojo lego) - kljub velikemu požaru pribl. 3 leta nazaj; krasna mala mesteca, zanimiva zgodovina in izdelki tipični za otok, izleti na bližnje otoke in turško tržnico... Ravno prav za aktivnih 7 dni! Kos - zelo lep cvetoč otok - v primerjavi z mnogimi dokaj ravninski in primeren tudi za družinsko kolesarjenje, plaže pa lepe - po grško Krf - zelo zelen za Grčijo, skoraj dalmatinski otok , veliko zgodovine, tja se da poceni in hitro priti tudi z ladjo (tu si samo eno noč na ladji in še lahko privarčuješ pri kabini, do Patrasa pa dvakrat spiš, pa je že fajn imeti kabino, če nisi ravno ciganske sorte) Ios - bolj za mlade - ko so tam mladi (maturantske skupine), sicer pa čisti odklop brez velikih dogajanj - morda dobra kombinacija z Mikonosom in Santorinijem Karpatos - zelo miren otok, včasih je težava z rent a carji (prej rezervirat!), ljubijo ga dobri surferji - piha!!! No, to so nekako glavni in meni najbolj ljubi otoki... ampak zapominite si - koliko različnih otokov - toliko lepih in različnih počitnic! Privoščite si Grčijo in ustavite ure! Edina destinacija, kjer sem prav tako uživala kot uživam v Grčiji, je bila Sicilija... sem pa veliko več zapravila . @

v megli, vodi, puščavi... anywhere! @

Ovulacijo lahko tudi vidiš. Gre za lepljivo-prozorno-belkast izcecek, drugačen kot beli tok. Ima svojo funkcijo - lovi spremije - jaz temu pravim SPERMOLOVILCI! Zaenkrat še niso nič ulovili

Meni pa so ful všeč razne besedne igre in še bolj predelava besed ponavadi v marketinške besede. Verjetno sem tudi ena redkih, ki ful bere jumbo plakate! Sicer sem res iz marketinške stroke, ampak se že od nekdaj ne morem upreti besednim pogruntavščinam... in dobrim besednim zvezam, metaforam (I Zoran Predin). Pa sem imela mail naslov guncam@... kao guncam afne... pa je od tam ostala tale afna... ...pa še tako nagajivo zveni, čeprav nikoli nisem bila tista prava afna... CU L8R! @

kr takoj se odpre naslednje - se pomembnejse vprasanje - a se bomo ze letos selili v hisico? big thx @

Hej, Ninč! A se mi letos obeta kakšno "pravo" potovanje? Thx! @

Eh, jaz pa sem verjetno najbolj prilagodljiv človek na svetu (čeprav rakec) in če se že krešejo mnenja in se je treba postaviti po robu, potem nesoglasja in hude besede hitro pozabim in - GREMO DALJE! Včasih moram prav malo igrati, da sem še jezna - iz principa, da še me malo po rokah nosijo - jezna pa že dolgo nisem več... (pa ne povedat naprej!) @

Ja, Selene, pridejo celo trenutki, ko si še sam sebi v napoto. No, na srečo si prisiljen v lastno družbo in se moraš pomeniti sam s seboj... :o|o: Sicer pa se meni prav v (preredkih) trenutkih samote rojevajo ideje in takrat "gradim sanje". Pri meni je sicer to skoraj omejeno na tik preden zaspim in tik preden vstanem s postelje Moram se NAUČITI biti sama. Ne znam. @

Tudi jaz sem ljubiteljica čajev... je pač bilo potrebno zmanjšati količine kave, pa je bil to prvi nadomestek... Pa jih hitro vzljubiš. Včasih pijem čisto domače (meta, kopriva...), včasih pa "čaje večne mladosti" - zelene, ki sva jih z Gregorjem privlekla iz Japonske, potem pa še ene on iz službenega potovanja na Kitajsko. No moje izkušnje z japonskimi čaji so precej :xx!: - prečiščujoče. Po Japonski smo namreč potovali iz kraja v kraj in tako od hotela do hotela. In povsod (sploh v "domačih" Riyokan hotelih) ti najprej postrežejo s čajem - v sobi stoji nizka mizica na tatamiju za katero sedeš preoblečen v yutako (haljo a la kimono) in spiješ ta "čaj dobrodošlice". Nato pa - akcija - iskanje wc-ja po hiši (skupni wc), preobuvanje njihovih nujnih copatov in natikačev iz prostora v prostor... :xx!: :xx!: :xx!: Na srečo mi je vedno ratalo! Kar nekaj čajev sva privlekla domov - če je kdo zaprt, naj se kar pripelje k meni v Maribor - najprej mu razkažem stanovanje (beri: pokažem wc), nato pa pogostim z zelencem! @

S fantom imava oba rada živali, vendar sva oba skoraj do večera v službi in ravno iz razloga, da kuža ali muc ne bi bil sam ves dan nimava kosmatincev. Sva pa za darilo dobila majhno luštno skobčevko - papagajčka Torija (tori=japonsko "ptič" - takrat sva ravno s potovanja prišla). Najin Tori je seveda enakovreden član družine, ki prosto leta po stanovanju (vedno) in gre v kletko samo jest, včasih tudi spat ali se igrat z zvončki, ogledalci in drugimi igračkami. Veliko ti lahko daje tudi takšen pernati prijatelj. Resnično se odziva in se mi zdi pametnejši od muck. Razen tega da govori (npr. U, kaka ritka! ali pa Ti si taka faca!), se mi zdi, da kar dobro razume, kako pri nas stvari fukcionirajo! Ko si umivamo zobe, pride na umivalnik in se hoče tudi on kopat... Res je zlatek. Z njim ni veliko dela in čez dan se zamoti s svojimi "ljubicami" v ogledalih in mnogimi igračkami na različnih mestih v stanovanju (npr. biljad kuglo fura po parketu sem in tja ). Ko pa prideva domov, je seveda v središču pozornosti. Mogoče v razmislek komu, ki bi si rad omislil živalco... @ Hihihihi, ravnokar čveka: "Daj mi lupčka, lubica, Tori, Tori.."

Imaš prav, me je tema gurnila: pravkar sem si rezervirala termin za badminton že danes! Uro in pol pravega švicanja!

Mamice, nič niste napisale o tem, če je imela katera EPIDURALNO ANALGEZIJO in kakšne so izkušnje s tem. Ena moja friendica je prva rodila tako na Ptuju, pa je rekla, da jo je vseeno bolelo. Druga pa je rekla, da se je malo več zredila, kot se je v resnici, in so ji dali večjo dozo, pa je ni skoraj nič bolelo (lahko pa bi bilo nevarno!!!). Tretja friendica je zdravnica in se mi zdi, da če se je ona odločila za to, ki pozna zadeve... Fora je bila pri moji sodelavki, ki je rodila v času predsedniških volitev. Anestezist ji je rekel: "Gospa, volite za tistega, ki bo vsaki porodnici omogočil tole injekcijo!"

I know that feeling!!! Če imam očala na nosu, se mi zdi, kot da gledam skozi okno, kot da nisem povsem pristotna... Moj kot ni 180 stopinj in ne obvladujem situacije... groza! Moja dioptrija je takšna, da brez leč ne bi pozdravljala znancev na cesti, pa še avto bi me zbil, ker pri večjih križiščih ne bi videla na semafor na drugi strani ceste , ampak v resnici ful malo ljudi ve, da slabo vidim, ker imam vedno leče. Lahko bi odprla šolo za učenje uporabe leč. Večina ljudi ne nosi leč, ker jih kao "ne prenašajo", v resnici pa jim je samo "bljak" brskati po očeh. Veliko friendic sem že vzela v roke in jih naučila, kako to gre, ker se spomnim, da je bila ta procedura prvi mesec prava nočna mora. Prvič sem šla celo nazaj k okulistu, če mi jih lahko vstavi, ker si jih sama ne morem. Pa me je okaral, potem pa mi zakasiral 1000 SIT (pred 10 leti!!!). Iz užaljenosti in trme sem se naučila sama. Imam samosvoj postopek jemanja leče iz oči, ker se tudi sama nerada s prsti dotikam očesa: enstavno primem za lečo v sredini in jo pripeljem k notranjem kotičku očesa, kjer se preloži (to pri mehki leči ni nič hudega) in jo tako z lahkoto vzamem ven. Pa še svetloba me muči, tako da brez sončnih očal skoraj ne morem na cesto... torej: živele leče!

Jasna. Prišla si na pravi forum. Tukaj je veliko dobrih ljudi, neka energija... kmalu spoznaš, da nisi edina, ki imaš težave, pomisleke, črne misli kdaj pa kdaj... Velikokrat samo berem, nič ne napišem, pa me napoji z neko novo voljo do življenja. Ko tako odkrito pišeš o sebi, sem takoj pomislila na svojo prijateljico. Morala bi napisati Prijateljico. Čeprav se vidiva 3x na leto, čutiva povezanost in simpatijo. Eno od tistih kvalitativnih prijateljstev, ne kvantitativnih. In nekako ti je podobna. V resnici je ena najbolj sposobnih ljudi, kar jih poznam. Stvari opravlja 120%. Čeprav je dobesedno medijska zvezda, ima nerazumljive težave s samopodobo. Kakor ti tudi ona presliši moje odkrite besede, da je edinstvena takšna, kot je. Da ni magnet za vse slabo. Če čakaš na negativno energijo, te bo ta našla, če pa misliš dobro, pozitivno... verjemi to je samo balzam za dušo in zdravje telesa. Ko sem sama na dnu, se zatečem k pozitivnim afirmacijam. Na začetku se mi je zdelo butasto, potem pa sem ugotovila, da je to najmočnejše orožje, da se spraviš v red. Ostani edinstvena. @

Zanimivo, res! Sem se tudi sama že spraševala, če je to normalno: na trenutke dobesedno sovražiti ljubljeno osebo, ko te prizadene. Tako močna čustva v obe smeri...

žalostno vendar (pogosto) resnično..............imeti rad sebe.......hm, družbeno necenjena kvaliteta Če sam sebe ne ceniš, te tudi drugi ne bodo, verjemi! Morda te bodo imeli za drugačnega, čudnega... ampak te bodo cenili, ker imaš svojo hrbtenico... Hitro delat tibetanske vaje za zdravo hrbtenico!

No, Znova, pa smo spet naokoli: sanjati življenje ali živeti sanje. Saj morda ni potrebno, da te kdo od friendov "gurne", da se premakneš z mrtve točke, ponavadi sami prav dobro vemo, kaj je treba storiti, pa vedno "prelagamo na ponedeljek". :o|o: Prihaja pomlad - čas za spomladansko čiščenje: v domu, v glavi, v telescih... Akcija!

Kaj pa sploh je realno? Morda pa smo vsi mi del enega velikega Trumanovega show-a ali pa Matrixa in smo samo marionete na prstih nekoga... Morda je laž, ki jo kdaj namenimo samemu sebi del velikega scenarija... Hm... mogoče pa smo zdaj že pri usodi... kdo bi vedel... in če bi vedeli, ali bo sploh še imeli smisel biti??? Neuromancer, ti očitno "misliš, torej si" dobrodošel!!! @

iiii, jaz sem tut včasih to delala!!!! prva generacija! a je še vedno tak fajn???? predvalentinov poljubček od @, ki bo cel valentinov dan ful delala, tak da mi ni treba skrbeti, če je to kičast praznik ali ne...

se strinjam, Mick, ampak kaj ko ste moški tako nepredvidljivi, da smo za svoj rojstni dan in npr. za Valentinovo 100%vem, da bo vse po planu, sicer pa vas hitro vrže kaj iz tira....... npr. rokometna tekma... @