afna

po vsem tem lahko zaključim, da je danes, ko je dan boja proti aidsu, tudi dan vegetarijancev = dan boja proti čevapčičem... volkec, danes boš samo gozdne jagode papal.... sicer pa: jagode plus šampanjec = super za današnje praznovanje...

Ženska, ki je tako pametna, da sprejme nasvet moškega, pravgotovo ne bo tako neumna, da bi ga tudi ubogala! Else Maxwell @

Montingnac morda ne bi bil najbolj vesel tistega korenčka... Zanimiva je knjiga "Jem, torej hujšam", ki daje klofuto vsem dosedanjim dietam (ne pa tudi naši lunici ) ... no, korenček ni najbolj priljubljena hrana, kakor tudi ne koruza in rdeča pesa... vsa ta živila namreč po tej teoriji zvišujejo glikemični indeks v krvi oz. po domače povedano - redijo! Noro se sliši, ampak poznam ljudi, ki so redno in normalno jedli, a se izogibali tovrstnih živil in so shujšali tudi po 20 kg. Bolj kot korenček, je prepovedano vse "belo": bela moka, prečiščen riž, beli sladkor... Namesto korenčka bi Montignac pravgotovo predlagal kakšno vlaknino, ki se zelo hitro prebavi, npr. stročji fižol. Info: Montignacova metoda, JEM, TOREJ HUJŠAM - Michel Montignac, založba Vale Novak 1998 @

Moška fantazija je najboljše orožje ženske. Sofija Loren

kako delate! Ko bo Marsi računalnik zružil, bomo pa jokali :o|o: :xx!: Me pa res zanima, če je kdo kakšno avtorsko gor pripopal... ali smo google, search...?????

Upam, da je pecilni dobro topen v vodi, sicer - adijo mojo odtoki....

Meni se čez teden skoraj vsak dan dogaja, da sem do kakšnih 19h sama doma. Eni pač še bolj pridno delajo kot jaz. Kavica po službi je že del moje folklore, saj me prav nič ne priganja domov. (oprostite, vse mamice, vem, da ste tukaj globoko zavzdihnile - tudi jaz bom nekoč ) Včasih pa pridem domov in čakam, čakam, čakam... da pride Grega. Kuham, pospravljam, berem, visim na netu... Kakor kdaj. Včasih me kdo pokliče za "športanje", sprehod, čvek... pa ne grem, ker "aktivno čakam" - Grega pride čez 40...30...20.... minut.... včasih ne delam nič drugega kot - čakam. Pa sem se nedavno razjezila sama nase. Zamislila sem se, kaj vse lahko naredi človek v 20 minutah za svojo dušo. Nekoč sem pospešeno rolala po svoji ruti - in ugotovila, da jo v 20 minutah prerolam, se odlično utrudim, pa še preobuvanje in hojo iz/v 3. nadstropje spravim v ta čas. Torej, dragi moji, nič obotavljanja, živimo zdaj in škoda je vsakega trenutka, da gre v nič (razen če se ob tem "nič" prav tisti trenutek neznansko dobro počutimo). Tudi družinica mora znati preživeti kakšno ur'co, večer ali dan brez nas. Se bomo pač zato kasneje, ko bomo skupaj, imeli toliko raje, kajne?!

Nataly, cool! Vidim, da je november res tvoj mesec: rojstni dan, pa selitev.... sami lepi dogodki... Zdaj pa je tu še "veseli december", ko se bo vse to veselje samo še stopnjevalo! In hišica bo dobila lepe božične okraske... A venček na vratih že visi? No, upam, da ne tisti pojoči iz reklame.... :xx!: No, želim ti prijetno in varno hiškovanje in en lep placek za tvoj "abak" (tak mi kličemo PC-ja), da se boš udobno počutila v naši družbi... Vsem ostalim pa želim tudi, da ta bi ta "veseli december" uživali ob svečkah in dobrih piškotkih v svojem brlogcu, kjer vam je tako toplo, mojčkasto in prijetno... vaša @

Hmmmmm.... tako modrujem o svojem domeku, pravkar pa sva imela z Gregorjem debato, če bi si nabavila eno "Fato", da nama pride enkrat na teden malo "prošetat". A je greh v svoj tempelj spustiti nekoga tako xy? Rada bi kreativneje preživela svoj prosti čas, namesto s sesalcem in likalnikom v roki, ampak imam ful čuden filing, da bi mi nekdo nekaj brkljal po stanovanju. Razen, če bo Tamarine miške spekla, preden pridem iz službe

Lupus - poslušaj Rachka, on je moder človek! V bistvu si ti tudi, že tvoje pisanje to izžareva. Samo postavi se nad vse skupaj in preberi, kaj si napisal, kot da gre za nekoga drugega... Takoj ti bo vse jasno: konec joka, treba bo v akcijo, sicer te bo povozilo - ne glede na to, kako moder in poduhovljen si. Takega bremena ne zmore nihče, pa še... tvoje življenje je in (vsaj tegale) živiš samo enkrat! Brezveze se sliši, ampak res je. @

a se še nikoli niste organizirano kje dobili??? vam je ljubše v ilegali?

Največ, kar lahko narediš za svojega otroka, je to, da mu odgovoriš na vsa njegova vprašanja. :OO!:

moj nick je iz mojega maila, kao "guncam afne.." = guncam@... in so me zato zaceli eni klicat afna... moj edini fetiš so puhaste odeje ampak, saj ne morete že tretji dan o meni vedeti vse, za ene pa še spola ne veste! No, priznaj, a te kaj privlači na istem spolu... telesnega? Je kaj takšnega, kar ti je pri istem spolu bolj všeč, kot pri nasprotnem?

Moj naj schuch so martinske - bolj sandal varianta, ker imajo luknjice, ki jih nosim non stop in so neuničljivi. Ker imam vse "službene" hlače dolge, take za visoko peto, sem si pred par dnevi kupila ene "full in" špičake... A grem po fotkiča in vam pofotkam žulje, ki jih še danes zdravim?

Jebelacesta (bi rekla moja muti), če po 5600 in še več objavah Pokawca niste ugotovili, kakšnega spola je, pol pa se res meni ne čudite. No, tudi o čigavih drugih usmeritvah bi se lahko vprašali, ko beremo o teh najlonkah s črto (kakršne je nosila Lidija v vojakih )... Mislim, da bolj govorimo o podobnostih med spoloma, kot pa o razlikah! A vas kaj pritegnejo podobnosti istega spola , ker kao "enako čuti kot jaz in bi mi bilo z njim/njo lažje in bolje"?

Eni pač malo prej odrasejo kot drugi, ne sekiraj se, Nordica! Tudi sama sem bila vedno pravičnik in zaščitnik šibkejših, zato pa tudi na udaru od vseh največjih frajerjev. Ne vem, kje sem pri tistih letih dobila to moč in pamet, ampak sem bila trmasta in sem vztrajala pri svojem. Danes me vsi tisti frajerji zelo spoštujejo in pridejo večkrat k meni po nasvet. No, tisti, ki niso povsem zbluzili in bog ve, kaj je danes z njimi... :xx!:

Pokawc, ne verjamem, da se s prijatli vedno pogovarjaš o nekih globokih, pametnih temah. Včasih se moraš nekomu povedati tudi to, da se ti je zjutraj pokvaril avto in si bentil sredi ulice, ali pa še kaj bolj banalnega... Ženske imamo še več takšnih tem, ki bi se tebi morda zdele butaste, nam pa so pomembne, ali pa nas enostavno sproščajo. Zato potrebujemo "čveke". Ampak še sreča - potolaži se "pubec", o veliko temah lahko suvereno debatiramo skupaj moški in ženske, kakor pravkar!

Meni v tahudih trenutkih pomaga, da se odprem nekomu, ki prej ni imel veze z mojimi bolečimi dogodki, nekdo ki je neobremenjen. Prav si naredil, da si prišel v drug forum iskat pomoč. Pravgotovo se bo našel kdo, ki je imel podobno izkušnjo. Meni osebno se zdi, da v takšnih trenutkih potrebujemo človeka, ki nam bo prisluhnil, pot pa potem najdemo sami. Samo svoje zbegane misli moraš urediti, to je vse. Kmalu boš prepoznal edino pravo pot, verjemi mi! @

Marsa je v uvodu omenila nakupe... Naj vam zaupam, kaj sem danes počela! Sestavila sem spisek VSEH stvari, ki jih kupujem v nakupovalnem centru: živila, kozmetika, čistila... Grozno se sliši, ampak, ko se sprehodiš skozi kuhinjo, kopalnico in še malo po stanovanju, vidiš, da zmeraj kupujemo eno in isto. Spisek sem si natipkala in ga pomanjšala, tako, da sem na eno A4 stran dobila 4 spiske, sprintala, razrezala in zdaj čakajo na shopping. Pred nakupom si signirnim flomastrom na brzino označiš stvari, ki jih potrebuješ. CILJ: pri nakupu ne bomo ničesar pozabili in x!x tako bomo skoncentrirani na svoj spisek, da se bomo lažje izognili nenačrtovanim nakupom (ne mi rečt, da vas ni že kdaj preslepila lepa embalaža, potem pa vam je bilo doma žal...). @

Tamara, ko berem tvoje sporočilo, se mi je utrnila ena zelo pomembna misel: saj dom vendar delamo ljudje! Zares ni pomembno kakšno pohištvo nameščaš vanj, če pa fotografije prijateljev in družine na omari izstopajo bolj kot še kako draga omara. In tvoje miške, ki skočijo na mizo tako mimogrede, med klepetom.... verjamem, da se ljudje pri tebi počutijo zaželene in varne. Čakamo na recept!

Hvala za hiter feedback! Kar se ikonce tiče, pač po načelu: boljše kakršnokoli mnenje, kot brez mnenja, torej raje kakršnakoli ikonca, kot brez nje Šalo na stran! Imam eno slikico z mojega potovanja po Japonskem - pa še tema je aktualna, saj je slikica iz sobice, ki mi je za kratek čas tam nudila dom - iz hotela v japonskem stilu. Ampak z inštaliranjem sem imela nekaj problemov, čeprav je v jpg-ju in čeprav sem jo pomanjšala... Mogoče bo moral admin priskočiti na pomoč Sicer pa vas v nedeljsko popoldne vse skupaj pozdravlja tudi moj papagajček Tori (TORI= jap. ptič ), ki pravi: "Ti si taka faca!" Bodite face in si naredite lepo nedeljo v objemu svojega domeka! in še... Moja pobratena forumkarka, ki danes praznuješ RD - se naj! Upam, da se kmalu srečava na kakšnem forumu! Vračam ikonco!

Včeraj sem lepo pospravila stanovanje, ki predstavlja dom Gregorju in meni. Skozi okno je posijal sonček. Sedla sem na rumeno zofo, prostor je napolnila prijetna glasba. Spreletelo me je: ej, res mi je fajn doma, prijetno gnezdece imava! Ko greva na dopust, velikokrat razmišljam o tem, kaj bi počela, če bi bila zdaj doma: hm... spekla bi muffine, povabila bi friende na čaj, gledala bi dober film, zakopala bi se v puhaste odeje in pisala dnevnik... Toliko je kotičkov, toliko stvari lahko počneš na teh 78 kvadratih... Imam še brata in sestro. Sprva smo imeli skupno sobo, nato sem skoraj celo srednjo šolo bila v sobi s sestro. Ko me je na faksu doletela sreča, da sem dobila SVOJO (dokaj prostorno) sobo, ta sreča ni trajala dolgo: nekoč sem se vrnila z morja in skoraj bi me kap: starši so brez mojega privolenja, brez opozorila, kar meni nič - tebi nič prenesli vse svoje stvari v majhno sobico, saj kao "zdaj ko študiram, nisem več toliko doma in kdo drug bolj potrebuje veliko spalnico kot jaz. To je bil zame signal. To ni bil več moj dom, moje zatočišče. Ne v smislu odnosa starši - jaz, pač pa v smislu lastnega zatoščišča, brloga komor se zatečeš. In če se česa na tem svetu zares razveselim, je to zagotovo kakšna malenkost za najin domek: pisana skodelica, kovček za čajčke, dišeča svečka, nov zvonček za papagajčka Torija (ki pravkar govori: Lubica, daj mi lupčka... )... Ali se tudi vi doma počutite dobro, varno in srečno? Imate podobno izkušnjo? Ali bo Marsa rekla, da je to zato, ker sem rakec?

Razlike med M in Ž so še vedno posledica naše evolucije. Ne pozabite, da so naši predniki zelo dolgo živeli v jamah - moški so hodili na lov, ženske so skrbele za kurišče, otroke, starce in za to, da je bilo za lovce dobro poskrbljeno, ko so se vrnili domov. In če dobro pomislimo, smo ženske iz jame prilezle šele nedavno: šele po 2. svetovni vojni so se ženske začele množično zaposlovati in se pojavljati v t.i. moškem svetu. Jasno je, da so se nam razvili različni čuti, kar je tudi dokazano (npr. ženske imamo težave z orientacijo, moški bolje fokusira stvari v daljavi - saj je vendar bil tisočletja lovec, ženska vidi skoraj 180 stopinjski kot, saj je varovala dom...). In zdi se mi, da so razlike tako očitne, da se je treba v današnjem svetu enostavno NAUČITI LJUBITI IN ŽIVETI S PARTNERJEM. Če odmislimo prvo zaljubljenost, ko bi nepremišljeno tudi skočili v Dravo za svojo ljubljeno osebo, je kasneje vse skupaj stvar prilagajanja in razumevanja različnosti oz. tudi spoštovanja različnosti med spoloma. Če znamo prisluhniti ali pa če se poučimo o teh razlikah, je lažje razumeti, zakaj ženske bolj kot moški potrebujemo dotik, da moški potrebuje potrditev, da ženska mora spregovoriti, ker je to njen način spoprijemanja s problemi, da moški ne more iz svoje kože in začne vsak problem reševati, čeprav je ženskin problem rešen že s tem, ko je spregovorila... Ne pozabite, ženske, to da greste na čvek s kolegicami ob kavici in tortici - to je še kako važno, da ohranjate svoj jaz, svojo stabilnost, ravnovesje. Ženske delujemo tako, da MORAMO GOVORITI. In zlomka, saj ni potrebno vedno moških glav polniti s čveki, ko pa nas bodo prijateljice še kako vesele... Skratka: če bi se naučili razlik med spoloma in jih vkomponirali v naše vsakdanje življenje, bi se veliko bolj razumeli in ne bi "vklapljali napačnih gumbkov" pri partnerju, kar vodi v nesoglasja in prepir. Razmislite. Preberite kaj o tem. Deluje. @

Jaz pa si cilje postavim vsako jutro posebej, vedno v skladu s svojim načelom, da moraš živeti vsak dan posebej in moraš vso energijo vliti v ta en dan. Ti cilji so zelo kratkoročni. Enostavno se vprašam: koga bom razveselila danes in kaj bom danes podarila sebi, ker se imam rada?

Jaz se spomnim predvsem svojega prvega letnika na faksu, ko smo imeli zares vse najbolj tečne predmete strnjene v en letnik, veliko klobasanja, "črtic", ki si jih moral vedeti na pamet, milijoni poglavij. Najhuje je bilo, ker prfoksi niso spoštovali logičnega razmišljanja, ampak samo dobesedne prepise iz knjige - če so sploh brali izpitne pole... :o|o: Pa sem se po krizi pri prvih izpitnih rokih spoprijela s problemom, kako dobiti "zicleder", po svoje: najprej sem se razveselila z lepimi pisanimi pisali, zvezki, lističi... (majhno darilo zase), potem pa sem približno en teden ob glasbi delala zapiske v obliki MISELNIH VZORCEV x!x , približno eno poglavje na eno A4 stran. Tisti mučni del učenja je potem trajal le DVA DNI ZA CELO KNJIGO - in VEDELA sem, da bom izpit skoraj 100% naredila. In kaj je najboljše: ful ti ostane v glavi, imaš pregled čez celo knjigo, z lahkoto povezuješ snovi med sabo - tudi med predmeti. Pa še ful cool izgleda v barvah... Prfoksi, ki so naleteli na moje zapiske, so "svrševali" od zadovoljstva - ful sem zrasla v njihovih očeh . Ostal pa mi je problem - jaz jih imenujem - črtic: ko se moraš na pamet naučiti npr. 10 zaporednih načel in je vsako opisano v svojem stavku (take klobase niso vredne mojih miselnih vzorcev)! No, potemtakem sem si zapomnila iz vsakega samo eno KLJUČNO BESEDO in iz vseh desetih naredila stavek, ki je zvenel naravnost neumno, ampak me je spomnil na vseh 10 načel in to po pravilnem vrstnem redu! Stavke sem si enostavno napisala na peresnico - HALO - kdo pa lahko reče, da je stavek a la "Precizno strukturo neumnih oseb presedi v drugo sobo.! Enkrat sem imela "jajca" in sem ves izpit rešila v miselnih vzorcih (sicer sem prej ugotovila, da bi tipu moralo to biti všeč). Dobila sem 10 in povrnila se mi je volja do učenja! Morda pretkani absolventki manjka samo še nekaj zadnje energije in vzpodbude in ti takšni nasveti ne bodo preveč prav prišli. Morda pa bo kakšen bruc nekoč rekel: Afna, prav si imela! Pomagajte si s knjigo o miselnih vzorcih Vida Pečjaka - vem zanjo, ampak še je nisem vzela v roke. PS: Upam, da pri mojem prvem komentiranju na tem cool forumu (Rachek, hvala za info. ) nisem prevec dolgovezila. Ce sem, sorry.