omar

Le zakaj bi moral jst tebi navajat kaj ni res kaj je. Bi blo to najbrž precej Sizifovo delo. Niti ni bil to moj namen. Sam objavu sm, kje je to besedilo objavljeno ker si ti pozabu. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Še kako razumem, da nekaterim ni pomembno, kot mi je še kako zanimiva tale ugotovitev Sveta za odziv na sovražni govor glede takih člankov na tisti spletni strani : Analiza besedil z omenjene spletne strani pokaže, da večinoma anonimni avtorji oz. avtorice problematizirajo in zagovarjajo omejitev ustavne pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, da zavzemajo izrazito odklonilno stališče do v Sloveniji uveljavljene in medicinsko podprte uporabe kontracepcijskih sredstev, nasprotujejo zakonski enakopravnosti ter odpravi sistemske diskriminacije istospolnih parov in družin, nasprotujejo sodelovanju šol z nekaterimi nevladnimi organizacijami in zavračajo nekatere postulate avtonomije strokovnih delavcev in delavk v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ter širijo idejo o t. i. teoriji oz. ideologiji spola, s katero naj bi »radikalni homoseksualni aktivisti« rušili normalni družbeni red tradicionalnih »vrednot in družbene morale«. Ko so "naši" niso pomembni viri, DNK, emšoti, naslovi, slike, nič od niča. Se strinjam Gospod Črni Blog1. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Tole besedilo je objavljeno na spletni strani 24 kul, katere ustanovitelj in zastopnik je pater Tadej Strehovec generalni tajnik Slovenske škofovske konference, ki je bila s strani sveta za odziv na sovražni govor obravnavana in je bilo ugotovljeno naslednje : Besedila objavljena na spletni strani 24kul.si torej promovirajo legitimnost neenakopravnosti, neenakega obravnavanja, diskriminacije in izključevanja; uperjena so proti dvema depriviligiranima, marginaliziranima, ranljivima družbenima skupinama, ki nista na položaju družbene moči; družbeni položaj odgovorne osebe nosilca besedil pa je ugleden položaj družbene moči. Svet zato ocenjuje, da temeljna sporočila, ki jih generirajo besedila, objavljena na omenjeni spletni strani, ustrezajo kriterijem definicije sovražnega govora Sveta Evrope. Svet z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi sporočila, ki jih tovrstna besedila reproducirajo, posredno lahko privedla do nestrpnih in nasilnih dejanj nad ranljivimi skupinami, ki jih besedila obravnavajo. http://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/01/Spletna-stran-24kul.si_.pdf

In kaj zej naš boš pustila v težkih dvomih kaj bo pa jutri???http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Aja, da jst mam Sonce v raku al ribah. To? Ja, res mam. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Kar se dolgov tiče, mam jst že natalno s Satkotom urejeno da jih moram sam poplačevat, again and again. And again..... Sm pomislu sam zato, da če se že da kaj ment, pol pa rajš tvoje kile žrtvujemo, da bo volk cel in koza sita. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Ne Čebelca, če je škorpjonka pol po pisanju sodeč ma Sonček v škorpjotu. Luno ma v raku. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Če se res da kaj pr Satkotu zbirat, mu jst tut z veseljem dam kile od Ceres. Sam da mi neha delat un smotan kvadrat s Soncem. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

Če lazarji delajo vitko telo, se jst prostovoljno javim za pobijanje lazarjev pr Cookie. Parkilovnebibloslabozgubit.com http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

Potrjujem. Rajš ku lajke mam povabilo na kak dober kafe v lušn lokal. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Potrjujem. Česnik se res napiše brez jja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

Še ena škorpjonka. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png Nikoli konca tem doktor pikpik. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Tvoj tranzitni Saturn se ti bo vsedu na ascendenta za božič. Kako simbolično. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Ker maš natalno Luno v raku v kvadratu z natalnim Satkotom, bo prihod T Satkota na ascendenta zate res neko vnebovzetje, z vsem malikovanjem zraven. Vprašanje je kako se boš obnesla zej te mesce, ko ti bo T Satko hodu gor in dol po tvojem natalnem Marsu. In če bodo drugi ob tebi to preživeli, bo pol grande finale Marca, ko bo naredu T Satko iz prve opozicijo na tvojo občutljivo Luno. A oki, za škorpjote itak ni vznemirljivo, če zraven malčk ne boli, tk da .... vse po planu......http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Meni je pr pitju kafeta važna tut okolica. In ta je res najlepša ravno v stari Ljubljani. Sploh ob ljubljanci. Eni lokali so prou čudoviti. Škoda, k se ne potrudjo dovolj za samo kvaliteto kafeta. Investirajo v lokal na tisoče evrov, kupjo ful dobre in lepe mize in stole, kafe pa mal zanemarjo...... Škoda.

Ročko se čisti z drgnjenjem trikrat na dan. Enkrat tedensko, oziroma na enih petsto kafet pa zvečer z malo sode bikarbone in pol ful dobro sprat in na suho spuščat deset minut skozi ročko paro.

Lej, sej to pravkar delam. Sm zadnje čase mal več v Ljubljani in hodim v različne kafiče na kafe. Sm se celo za kakga odloču da nimajo slabo kafe, sam so me pol ob ponovitvi tut kdaj razočarali. Tk da zaenkrat še ne bom nobenga pohvalu. Ko pa naletim na kakga res dobrega, vam bom to povedu. Na kafe pa hodim največ tm okoli prešerca, sam bom moral tut kaj na druge konce.......

Oki, se moram za ta podatek opravičit. Res je, da je bila prva kavarna v evropi odprta 1654 v Italiji, na Dunaju je pa bla 1683, 29 let kasneje. Ta dva datuma sm pomešu. Načeloma se največ spije espresso. V njem je mal manj kofeina a pride sam okus kave pr espressu do najboljšega izraza. Samo pr tej kavi začutiš njeno tapravo aromo. Največ kofeina je v podaljšanem kafetu. Mleko in cukr naj se res ne bi lih dajalo v kafe. Če že, sam par kapljic, macchiato, za tiste, k jim je kava preveč grenka. Tut ne boš doživel, da bi se dajalo v kafe v Italiji trsni sladkor, če že pa zelo redko, ker trsni sladkor spremeni kavni ukus. Pr nas je trsni sladkor skor obveza tlačit v kafe. Nihanje okusa kafeta v kafičih je pa lahko tut na račun same priprave kave. Ko se da kava v ročko od mašine za kafe, je treba tisto kavo dobro potlačit. In ker kavo večinoma kuhajo študentke, ki nimajo v rokah lih dost moči, je ne potlačijo dovolj. In je že tu takoj spremenjen okus. Bari v Italiji, ki so najbolj frekventni, ki morajo met vedno enak okus kave, majo zaradi tega zjutri zaposlene sam tipe, da bolj stisnejo kafe preden ga dajo v mašino. Zadnja stvar je pa še samo mletje kafeta. Če je zuni dež, bl vlažno, mrzlo, pol je treba kafe mlet mal bl grobo. Če je suho, sončno, toplo, pol je treba mlet kavo bl na fino. Sam to redko kdo dela in zato spet nastanejo razlike........

Ne, ne, ne, zadnjič sm v Ljubljani pil skor dobro kafe. Ob Ljubljanci v nekem lokalu. Julius Meinl je bla kava. Tm je bil sam problem, k je bla mal premočna, preveč gramov dajejo v eno dozo. Sm jim pa to povedu in grem naslednjič probat če so me upoštevali. Tk da če najdeš kak lokal z dobrim kafetom, pridem in bom tut pohvalu, če bo kaj za hvalit. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Pa lej, če boš slučajno kje naletela na dobro, pa da skupi probamo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Itak bi s tabo šel z veseljem na kafe. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif Aljanč zmenjeno. Sm bil v Cafetinu, večkrat in tm potrjujem, da je dobra. No....majo jih ful različnih, par njih je res dobrih. Ko boš na volji in ko boš mela čas, se bova zmenla. Jst sm zadnje čase kar pogosto po Ljubljani. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Oki, velja tut zate. Ko boš našla v Ljubljani lokal z dobro kavo, se bom pustil povabit nanjo in greva probat, al pa kritizirat. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Nism nikjer napisal da v Ljubljani ni Arabice. Ker je Arabica v vseh Julius Meinlih, Illytih, Lavazzah.... Reku sm da ni dobre kave, ker je voda pretrda, ker jo predozirajo, ker majo naštimano previsoko temperaturo....... Je pa res da v Ljubljani ful šopa Hausbrandt, ki je večinoma narejen iz Robuste. Sicer pa dokaži da se motim. Povabi me na res dobro kafe, pridem, in če bo res dobra, se tu javno opravičim. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Ne Butl, opisujem kaka naj bi bila kava, vsaj pr Taljanih, ki veljajo za stručkote za kafe. Jo niso oni izumli, prva kava se je kuhala baje na Dunaju, so jo pa oni takoj pol posvojili in naredili iz nje perfekcijo. Tk da zej Dunajčani kupujejo Taljanske pražarne ker oni take kvalitete sami zgleda ne znajo doseč. Vsaka kava je po difoltu močna, sam ene so slabš kvalitete, grenke, druge se pa pijejo recimo brez cukra, ker pustijo v ustih poln, sladkast okus, a te so dražje a kvalitetnejše. Kot primer naj navedem, da gostinci denimo Barcaffe kupujejo po 8,00€ kilo, boljše mešanice, kvalitetnejše so pa od 28,00€ naprej. Julius Meinl, Illy, Lavazza. Taboljše mešanice za gostince so tm nekje okoli 58,00€ za kilo (Julius Mainl ki ma pakirano vsako dozo posebi, in se tut vsaka doza posebi melje). In zej če to primerjamo s ceno Barcaffeta nam je lahko kaj jasno.....al pa ne no.....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Kava za une avtomate, se pa dobi tako, na grobo povedano, da pol ko pražarna konča pražit kavo, pometejo halo in pol tist kar ostane na smetišnici, pa vsa polomljena zrna ki jih po praženju izločijo, zmeljejo in dajo v une mašine avtomatske za kafe. Plus zelena kavna zrna, ki pred praženjem mal splesnijo, pa pol da bi jih ne metali proč, na hitro popražijo.... in tko no..... in pol dodajo v to kafe še kakav, da popravi okus. By the way, to je tut stara fora šiptarskih barov, k po pravilu kupujejo najcenejše kave - Barcaffe in pol notr natresejo mal kakava in vsi tist kafe hvaljo. No...Slovenci, Taljani kaj takega nikoli ne bi pili. Je pa s tem da mora kava butnt tkolele. So tipi, ki grejo v bar, naročijo Courvoisier, ga dobijo v zanj primerno razširjenem kozarcu, ga počasi grejejo med prsti in počasi z užitkom pijejo tistih 0,03 kako urco. Za užitek. Ker to ni pijača da te butne po glavi, temveč nekaj v čemer uživaš ob posebnih priložnostih. So pa ja tut tipi, ki grejo v bar, naročijo pol litra tropinovca v katerem je po možnosti kak pehtran namočen in tisto spijejo v eni minuti in je dobro za popizdit, ker jih je pač butnlo po buči. Tk da stvar percepcije, odvisno mal al nekdo želi uživat, al jih pa fasat. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

@ Anne http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Whatever_anim.gif A zdaj se boste še tu prepucavali in (lažno) obtoževali in podobno?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif A ne bi raje kaj o kavi napisal, če že veš kaj o tem? Oki. Ni blema. Za dobro kavo obstaja par pravil. Prvo pravilo. Če češ pit dobro kavo, je ne pij v Ljubljani. Več vzrokov, predvsem ta, da tam obstaja miselnost da mora dobra kava bit močna. Grenka. Pač sorte Robusta. In ta raste večinoma v Afriki, bujno, da kvantiteto ne kvalitete. Robusta daje grenkobo in moč. Bl kvalitetna kava je pa Arabica, ki daje uno penco na koncu na vrh kafeta in okus. Idealno je če sta v razmerju 80% Arabica in 20% Robusta. Tako razmerje maš v Italiji in na primorskem, dočim ljubljanska kotlina, gorenjska, štajerska prisegajo na Robusto, oziroma vsaj večji delež le te. Ful je važna za kafe tut voda, ki mora bit čimmehkejša, skor že destilirana. In ful lokalov ne nadzira čistilca vode oziroma ma te čistilce napačno nastavljene, ker ne kontrolirajo PH ja. Pol je še dost v kvaliteti čiščenja mašine in s čim se jo sploh čisti. Nazadnje pa tut v gramaturi doziranja kave. V ljubljani jo dozirajo cca 7-8g, kar je preveč, idealno jo mora bit 6g. nazadnje je še temperatura vode ki gre skoz ročko za kafe. Pol lokalov jo ma previsoko nastavljeno in pol para prehitro luži snovi iz kafeta in ga celo mal zažge, zato grenak priokus v ustih. V bistvu je to problem dost lokalov, ker naštimajo da bl hitro teče, ker majo gužvo in želijo postreč čimveč ljudi. Bi pa naj kava tekla nekako ku olivno olje, 23 sekund, a to dobiš v malo lokalih. ........ In tko.....

Par dni nazaj sm zagledu, da so napis TITO spet obnovili in je spet ful viden. Ni pa besede NAŠ, ker je bla ta beseda na parceli od Hvalice in on ne pusti več pisanja (zlaganja kamnov) po njegovi parceli. Ne hodim pa tja gor, k je polno modrasov. Viri, priče, DNK, matična in ostalo ...... so pa vsi k me poznajo, ker me ni še nihče, niti me najbrž ne bo nikoli tm gor srečal. Tut zaradi modrasov.

T Saturn v strelcu v opoziciji z T Marsem.

PN, Pisma bralcev, 20.3.2009 MIRAN PAHOR, Žigoni, Renče

PN, Pisma bralcev, 20.3.2009 V zadnjem času me je močno prizadelo nekaj člankov novinarjev Tina Mamića in Jožeta Možine, prav tako pa tudi izjave in pisanje zgodovinarjev Jožeta Dežmana, Renata Podbersiča in še nekaterih sodelavcev Študijskega centra za narodno spravo. Gre za njihov odnos do polpretekle zgodovine, ki naj bi jo presojali kot objektivni strokovnjaki. Toda njihove sodbe so čista politika, in sicer tiste vrste, ki vodi v razdor in ne v spravo. Nihče ne sme nasprotovati, da se odkrivajo zgodovinska dejstva. Sem sodijo tudi usmrtitve ali prizadejane krivice. Toda k problemom je treba pristopiti razumno in spoštljivo. Predvsem je treba biti objektiven pri oceni vseh okoliščin, kar je osnovna zahteva za vsako sodbo. Ne morem se znebiti vtisa, da hoče taka politika sporočiti svetu popolnoma isto kot v Italiji neofašisti ali v Avstriji neonacisti: slovenski partozani niste bili rodoljubi, ampak “porci” ali “schweine”, kot beremo na mazaških podvigih. Mazanje najpomembnejšega obdobja v najtežjem času narodne zgodovine nima nobenega pietetnega ozadja do žrtev, ampak služi novinarjem le za zadovoljevanje njihove želje po senzacionalizmu. Pri nekaterih zgodovinarjih pa gre za opravičevanje nekaterih napačnih odločitev med drugo svetovno vojno po pravilu: če oblatiš drugega, boš ti čist. Zamerim jim, da se sploh ne poglobijo v čas, ko se je peščica hrabrih posameznikov (ki pa se je zavedala, da ima podporo zavednih Slovencev) uprla državnemu aparatu Italije in Nemčije, da bi premagala teror in uničenje, ki je grozilo našemu narodu in človeštvu. Te skupine so v hudem in neenakem boju narasle v brigade in korpuse. Ob podpori ljudstva in z visoko moralno močjo so dosegale vedno večje uspehe in končno zmago skupaj s svetovno protifašistično koalicijo. Deveti korpus, ki je deloval na območju Primorske, Gorenjske in deloma Notranjske, je štel v povprečju 10.000 borcev, proti njemu pa je nastopalo več kot 60.000 sovražnih vojakov, združenih pod nemškim poveljstvom. Okupator je imel poleg vojske še tajno civilno in vojaško policijo, ki je skušala prodreti v partizanske enote in tudi med njihove podpornike. Za to delo so se posluževali ovaduhov, ki so jih pridobili na razne načine, z denarjem, s službami. Nekaj je bilo somišljenikov ali prevzetih z močjo okupatorjevega sistema, mnogi pa so klonili zaradi mučenj in groženj njim ali njihovim bližnjim. Ti so bili upornikom izredno nevarni, zato so jih najstrožje kaznovali. Prav tako je doletela kazen mučitelje in morilce rodoljubov, pa naj so bili to tujci ali Slovenci. Ob tem je treba upoštevati strogost postopkov v vojnem času, ko so bili na smrt obsojeni tudi borci, če so zaspali na straži ali ukradli kos kruha. Da bi preprečili samovoljo posameznikov ali skupin in čimbolj proučili dejansko krivdo osumljenih, so bila ustanovljena tožilstva in sodišča, na katerih so praviloma delovali pravno usposobljeni borci. Kljub temu pa ni bila izključena možnost, da so se storile tudi krivice. Toda to se dogaja tudi v mirnih časih. Vojna sama je za vse največja krivica in zlo, zato se moramo truditi, da jo preprečimo. Obsojeni na smrt in usmrčeni so bili pokopani na skrivaj, tako kot v boju padli sovražni vojaki, saj vemo, da sovražnikova civilna in vojaška oblast partizanom in njihovim sodelavcem ni priznavala nobenih pravic. Obravnavali so jih kot teroriste. Zavezniki protifašistične koalicije pa so partizansko vojsko priznali in zelo upoštevali njeno pomoč ter jo vzpodbujali, da kaznuje okupatorje in njihove pomagače. Skupina partizanov, ki jih v članku no pripovedovanju Podberšiča omenja Tino Mamić (PN, 16. marca), je bila med najbolj drznimi diverzanti, ki je rešila iz zaporov in bolnišnic marsikaterega na mučenje in smrt obsojenega rodoljuba. Zato je prava sramota namigovanje, da so počenjali zločine. Zločinec je bil okupator in tisti, ki so mu pomagali. Postopki, ki so v mirnem času nepojmljivi, so bili v času vojne, ko je šlo za preživetje, postopki samoobrambe partizanske vojske in samoobramba naroda. V samoobrambi, ko te hoče nekdo uničiti, pa imaš napadalca onesposobiti/ uničiti. Partizanski boj je bil tudi boj za bolj pravične družbenoekonomske odnose, ki so jih borci zahtevali po vojni. Zato so se oklepali idej socializma in komunizma, ki je v svojih osnovah najbližji Kristusovemu nauku tako, kot ga razume preprost človek. To pa je velik in zahteven, revolucionaren projekt, ki je naletel na ovire znotraj in zunaj osvobojene domovine. V Renčah in okolici pa nisem slišal, da bi koga kaznovali s smrtjo zato, ker je bil nasprotnik revolucionarnih projektov družbe.