bi tole dodala...sem ze vso to starsevsko tematiko nekje razresevala tu...pri materah in ocetih....ne vem vec, v glavnem: trenutno, v svojem odraslem zivljenju, sem lahko edino hvalezna vsem lekcijam, ki sem jih dobila iz vseh nesrecnih momentov, zalosti, nerazumevanja, samote...vse, kar so mi starsi dali me je naredilo, kakrsna sem, in mi ni zal, ker sem zato odprta, budna, pozorna...in se mnogo, mnogo tega. sem stoprocentna, da ce bi zivela v varnem, toplem ljubecem domu ...bi bila mogoce bolj srecna, ce gledam veliko sliko... ne bi pa razumela pol stvari, ki so se mi zgodile v zivljenju. toliko o tej dobri strani slabega....vsekakor je fantasticno imeti topel dom in druzino in vse, kar spada zraven... ampak, ce ga sam nisi izkusil....vsaj ves, da se bos prekleto potrudil, da ga ustvaris osvescenost in zavedanje sta mislim kljucni dve besedi, ki mi prideta na misel v zvezi z posledicami takih druzinskih razmer. ce se seveda ne zapijes prej od zalosti in vsega hudega...ampak to je ze druga zgodba, ki ni ne moja, ne janjina, ne selenina...