Silica

Kul

Uf, težko bo majhnemu mucku brez hrane, vode, pa še mraz je zdaj ponoči. A če je šel noter, menda lahko pride tudi ven? Mal čudno mi je tole, po pravici povedano... da se prav ne da nič naredit. Mimogrede! Kar se meni zdi najbolj pomembno. Stolpnične mačke, torej brez lastnika, prostoživeče? Kolikor vem, se kontaktira pristojno zavetišče in oni jih potem brezplačno kastrirajo / sterilizirajo in vrnejo v okolje. Lepo, da sosed skrbi zanje, a vseeno, res, toplo priporočam sterilizacijo.

Človek naj bi imel možnost izbire in zavest Meni ni toliko sporno samo prehranjevanje z mesom, a to, kar se dogaja živalim je vsekakor šlo čez vse meje. A res? To pa resnično prvič slišim, da konzervirana (kuhana) hrana ni dobra. Vem, da eni sami pripravljajo hrano za živali, a jo tudi kuhajo. Glede briketov je pa potrebno gledat sestavo in obvezno poskrbet za svežo vodo. Naj ne bi bilo dobro hraniti živali samo z briketi, ni pa nič narobe, če so del prehrane. Da ne boš na koncu popljuvan, če ne boš živali priskrbel mesa iz ekološke proste reje (hormoni, antibiotiki etc)

To sem jaz povprašala vegane, pa so mi "utemeljili" nekako takole - pes / mačka meso potrebujeta (medtem ko človek ga ne), tako da tukaj ni nič spornega. Jaz si zase ne morem predstavljati, da bi šla jest meso, po drugi strani me nič kaj preveč ne moti, ko ga kupujem za svojo žival. Po pravici povedano, mi ni čisto jasno, v čem je štos. Morda ima tudi to kaj zraven, ker sem jaz odgovorna zanjo in ko je nekdo od tebe odvisen, ti ne bo tak problem poskrbeti zanj. Što se mora nije teško.

Se strinjam s Hekate, Sarah je povedala čisto dovolj. Saj ne rabi sploh nikomur nič razlagat, saj bo sebi spremenila spol. No ne morem govoriti zanjo, a jaz bi se počutila zelo neugodno, če bi se potem tako vrtalo vame. Še po tem, ko bi dala skozi več strokovnih "ocenjevanj" in podobno, bi me x osebe spraševale "A si prepričana? Daj povej še kaj več, še polj podrobno, bolj osebno." Ma halo. Kdor sprejema, ne rabi razlag

Bolj težko verjamem, da je kakšen človek tako len, da ga nobeno gibanje ne veseli. Ljudje smo za to ustvarjeni. Ne maraš hoje? Poskusi s tekom. Ne maraš teka? Kolesari. Ne maraš kolesarjenja? Plavaj. Ti to ne diši? Rolaj. Tudi ne? Pleši. Tudi to ne? Igraj badminton. Ne paše? Poskusi z jogo. In tako dalje, izbire je ogromno. Potrebuješ tudi motivacijo. Eni bi radi izgledali fit, očarali svojega (bodočega) partnerja, bili za zgled svojim otrokom ali pa le bili z njimi čimdlje (če se človek komaj premika, bo težko doživel 90 let), radi bi bili aktivni z vnuki, radi bi zdravje, ... Pomaga tudi druženje z ljudmi - pa čeprav le preko interneta - ki so tudi sami aktivni in te bodo spodbujali, ko se ti kdaj ne bo ljubilo, ti ploskali, ko boš danes naredila en počep več kakor si ga zmogla včeraj. Izogibaj se takih, ki pravijo - saj ni važno, kaj bi se trudil, mučil, tudi gledanje TVja in grizljanje čipsa zraven je dovolj dober način preživljanja časa. Prehrana je - tako pravijo - 80% uspeha. Za začetek pa si lahko nehaš ponavljati, da si tako zelo lena, raje si reci - obožujem gibanje!

Tole me spominja na neko drugo temo, nekje drugje. Prilepljena je bila fotografija stradajoče, umirajoče deklice v Afriki, za njo pa stoji in potrpežljivo čaka jastreb. Prvi komentarji so bili v stilu teme, potem pa je nekdo omenil boga in od tedaj dalje se je debatiralo le še o tem. Ali bog je ali ga ni, kakšen je, kakšen ni. Neokusno in žaljivo do človeka v stiski, do ljudi nasploh. Le to ne morem pogruntati, ali je Bojante resnično tako goreč vernik, ali pa le nekdo, ki izredno uspešno trola teme. Pa saj tudi če je prvo, mu mimogrede uspeva tudi drugo. Sarah, srečno

?

Podatki so na internetu. Jaz ga uporabljam za to, da pridobim različne informacije, ne samo enostranske. Resnično ne razumem, kaj te moti pri meni in zakaj mi ponovno pripisuješ nekaj, kar sploh ni res? Hrati pa očitaš meni in drugim, da ne razumemo/jo kaj hočeš povedat v svojih postih. Poglej sebe ... Jaz nimam želje po mesu. In če tebi to ne bi predstavljalo problema, ne pomeni da ga drugim ne.

Še to dodam - veliko ljudi po letih brezmesnega prehranjevanja spet prične jesti meso. To marsikateremu predstavlja velike težave in imajo grozne občutke krivde, ker morajo zavreči svoja dosedanja moralna in etična načela, in to vse zaradi kosa mesa. Pa se sprašujejo, če so slabi ljudje, če pričnejo spet z mesno prehrano in tako no. Vegetarijanska / veganska propaganda zna hudo oprati možgane in če se s tem odrasel človek zelo težko spopada, kako naj se otrok (če bi moral iz kakršnegakoli vzroka spet jesti meso)? Hehe, malo ostro, ampak ja, marsikje gre za fanatizem in ne zavest. Ali pa za motnje prehranjevanja.

Neverjeten si, sin, res. Jah nič, pa še dalje si tule, kaj 2, 3 ljudje med sabo podajajte "koristne informacije"

Prihrani mi ta pokroviteljski ton. Da se razumemo - ne moti me veganstvo (kot ideja, način življenja). A niso mi všeč vegani, njihov - vaš - način. Kakor da ste edini, ki kaj storite za živali. Kakor da ste edini, ki vam je za kaj mar. Kakor da ste edini, ki imate radi živali, naravo. Praviš, da nikogar nič ne silite. A če kakemu veganu rečem, da jaz pa nisem veganka, pač pa vegetarijanka, mi bo takoj očital, da to pa ni dovolj, da se pretvarjam, da imam rada živali, da hinavim. Kaj pa je to, če ne siljenje? Kaj je to, če ne siljenje, ko preberem kje "Nehajte piti mleko"? "Vegetarijanci, nehajte z izgovori"? Potem pa še čustveno izsiljevanje in vzbujanje občutkov krivde ("ubogi teliček je ostal brez mamice"). Ne jem mesa, ne pijem mleka, ne jem jajc. Če pa mi kdo kdaj ponudi kakšno jed, ki navedeno vsebuje, to brez problema pojem (z izjemo mesa). A za ogromno veganov to ni dovolj. A ne vem, da koljejo piščeta po tekočem traku? A ne vem, kakšne muke trpijo krave, ko jih posiljujejo? Ali se mi ne gnusi kurja menstruacija (jajca)? Za razliko od tebe, mene odkar sem vegetarijanka vegani niso motili. Verjetno zato, ker nisem bila kaj dosti v stiku z njimi. In sem jih vedno zagovarjala. Potem me je začelo bolj zanimat veganstvo, posledično sem začela prebirat veliko o tem, posledično so mi postajali vegani vedno bolj zoprni. Tako da, no, you haven`t been there. So pa seveda vmes hvalabogu tudi taki, ki se ne gredo tega z ognjem, mečem in svetniškim sijem.

Ja, tole je pa čisto vegansko, tipičen holier-than-thou.

Ob takih veganih kakor je sin, me prime, da bi prekinila svoje dolgoletno vegetarijanstvo in šla na en biftek. Saj ne bom, ampak - ste odbijajoči. In, da se posipam s pepelom, tudi sama sem nekoč imela takšen odnos, žal.

Brez skrbi, sem prebrala celotno temo. In nisem mayita. Ali je res tako težko sprejeti, da nekateri vidimo več vidikov in nismo 100% samo na eni ali pa na drugi strani? Boš šel brezdomcu solit pamet, kaj naj da v usta? Ali pa kakšni družini, kjer sta oba starša izgubila službo, pa imata šoloobvezne otroke? Saj če se ne motim, pišeš tudi sam o tem, da si nekateri veganske hrane ne morejo privoščiti in da nikogar ne siliš v to. In mimogrede, ko pišeš v marsikaterem postu, kaj vse bi ljudje lahko naredili za boljši svet - bi ti sam za začetek lahko pisal v bolj strpnem tonu. Podtikaš mi kar nekaj stvari, ki jih nisem zapisala, pač pa so se porodile v tvoji glavi Za začetek - nikjer nisem napisala, da podpiram to, kar se dogaja živalim sedaj, koncentracijska taborišča, kakor praviš. A vse meso, vsa jajca in mleko ne izvirata od tam. Nekateri imajo živali na pašnikih in tudi sicer zanje lepo skrbijo. Tudi ne pravim, da je ok nažiranje z mesom... in še marsičesa ne pravim. Daj globoko vdihni, pa izdihni, pa vdihni, pa izdihni....

Nisem prebrala knjige - in nimam otrok - in čeprav se sama nagibam k veganstvu, je ne bi kupila za svoje otroke. Sama s seboj lahko eksperimentiram kolikor želim, z otrokom pa res ne bi. Pa se ne gre toliko za telesni vidik (razna morebitna pomanjkanja česa), bolj za duševni. Primer - otroku razložim, da so živali naše prijateljice in ne hrana, da so enakovredne človeku in da je ubijanje živali enako ubijanju ljudi. On to vzame kakor edino sveto resnico, potem pa se kaj zgodi - recimo izgubiš službo, požar ti uniči hišo in vse premoženje, ... - in nimaš denarja za to, da bi si lahko privoščil vegansko prehrano. Kako potem otroku dopoveš, da ja, živali so nam že res enakovredne, a sedaj pa nimamo denarja za to in ono, zato bomo ubili in pojedli nekaj naših prijateljev? Veliko raje bi mu povedala kaj o prehranjevalnih verigah, o človekovih vlogah in njegovemu vplivu na naravo, živali, o spoštovanju, ... ; izbiro o tem, ali bo meso / jajca / mleko jedel ali ne, pa bi prepustila njemu (do določene mere).

Zakaj pa ne k veterinarju? Če bi se ti zastrupila, bi menda šla k zdravniku? Kar lepo ga popokaj in pelji.