capt. spaulding

Mah to ne ve noben, ki tega ni dosegel, tisti ki pa je, pa ve da se tega ne da opisat.... tole je sam intelektualiziranje...... Če si naklonjen k temu preberi Yog Sutre od Rishi Patanjali (take z kakim dobrim komentarjem).....

J...a so teli juristi, kokr kol spišejo zapišejo za nekoga krivično........... pol k že pride do naroka se en vedno ubriše pod nosom..... Osebno, če si nebi lastne udarce skoz karmo tumaču bi se mi že strgal, ni smisla, pol sem lohk hedonist do jaja ker je itak vse sam Josipa Lisac (magla!!)

Lohk pa se tud z kakim terapevtom pozabavate in si spucate zakrčena čustvena stanja iz otroštva, bodo posti in postpostna obdobja bolj prijazna.

Bhav samadi= samadi "enosti"pripadnost"nadljubezni" skozi Anahato Sabija samadi= samadi z semenom (meditant še vedno meditira na nekaj) Nirbija samadi= meditant se znajde v ničemer, ničeasr ni etc......preko nekaj takih stanj do Turje in MOKŠE ki pa je razsvetlenje.

Kaj pa če ma karmično takale žalost nek smisel vseeno?

http://www.youtube.com/watch?v=-_wssByW7JQ

Čili je j..a v kombinaciji z preveč cukra!

Mal cinizma za post ob polni luni.

In vse to, vse to v času enga diha. tuctuctuc...

Nu in slednji, potem kažejo čudne simptome nenasilnega prehranjevanja, manj ko se nasilno prehranjujejo bolj nasilni so v delovanju navzven, očitno jim primankuje hormona sreče, ki se nahaja zgolj v ubiti živali Kak hormon sreče? A seratocarnonin?

Full moon, full stomach!

Hvala za inf. mislim, da brez le teh ne bi mogli živet, sicer si pa off topic. Te pa razumem se nisi imel kje oglašat pa te je žulilo. THX

Edini recept za ohranjanje telesne teže: Vnos kalorij= porabi kalorij Za zmanjševanje pa: Vnos kalorij je manši od porabe kalorij. PA LAHK ŽREŠ KOK ČEŠ!

Še ena opcija za uporabo maščobe v ponvi... http://www.nutrigenomika.info/recepti/kuhano_maslo.html And its also have a taste!

Večina ljudi ki se strada tega sploh ne potrebuje, uporablja namreč napačna merila kaj je lepo, lepo ni nujno suhcano. Nekaj časa nazaj so se po LJ pojavili plakati z luškanimi damami močnješih postav z napisom: KDO MI POSTAVLJA MERILA?

ALL THE BEST!

Ne-UMNA- brez uma, no ja to pa ni, ma pa konceptualne dileme in hude tendence do spreminjanja moralnih standardov in pravil igre. AMPAK zakaj pa NE? Tudi njeni deficiti so cute in nice za vse dokler jih te iste kvalitet ne šavsnejo v rit.

Dokler hrana predstavlja spodbudo za bio-kemične procese v možganih (zadevanje z hrano) in kot kompenzator lastnih frustracij lahko pozabite na hujšanje.

Res je, pa tudi nič ni narobe če te intuicija včasih zavede, pač pride do kiksa, problem je kadar se začne slepo vrjeti v lastno intuicijo, pa neka "videnja", sanje, avre, meditativne izkušnje... Slepa vera brez konstantne samoanalize je vedno pogubna pa lahko vrjameš v karkoli in kogarkoli, tu pa že lahko uporabiš enega od Oshotovih naukov.

Kje je to dokazano?

Moralna spornost Oshota, ne zmanjšuje učinka njegovih dejanj kot učitelja, če pustimo paradigmo prav-narobe za trenutek ob strani.

Ja, se strinjam, iracionalno še zdaleč ni vedno resnica, mislim pa da je zahodni-Newtonov model-pristop racionalizacije stvarstva definitivno v samem temelju zgrešen. Ok, intuicija pelje v pravo smer dokler jo ego-strahovi ne zmaipulirajo...... kar ni redek pojav... O Idealizacijo česar koli berz lastne izkušnje je pa brez veze zgublajti besede.

PsicoMagico Se ne strinjam z specifikacijami, izpuščeno je bistveno. Moje skromno mnenje o tem kakšna je vloga Guruja in kaj se dogaja v igri med obema sem zapisal v enem od prejšnjih postov: Vse »znanje«, ki ga imamo bazira v racionalnem pristopu k kreaciji, ki pa je sama po sebi največja iluzija. Potemtakem je vse znanje, ki ga posedujemo samo po sebi totalno neznanje. Resnično znanje je ukoreninjeno v iracionalnem. Guru tatwa je poosebljena iracionalnost v racionalnem svetu. Edina naloga tega principa je osvoboditi bitja iluzije neznanja. Edini pristop je skozi iracionalno, skozi resnico. Ker je bivanje v iracionalnem za človeško psiho praktično nesprejemljivo se po tej poti le redki sprehodijo do konca. Skoraj vsi prej umrejo ali pa odstopijo z poti, prvi odidejo relativno potiho, drugi pa znajo svoj odstop zdramatizirati, kar se ponavadi pokaže kot obtoževanje Guruja. Ponavadi je točka kjer se človek vrne nazaj v racionalno pogojena z intenziteto Gurujega učenja. Zunanjemu opazovalcu je ta igra med Gurujem in učencem nedojemljiva in dostikrat nesprejemljiva. Če spustim Oshota skozi prizmo zgoraj napisanega, je po mojem opravil svojo vlogo čisto v redu.