-
Št. objav
5.149 -
Član od
-
Zadnji obisk
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a nosorog
-
Nosorog k lahk mal bol natancno opises kako okrepis pleksus. al pa kdo drug, ki pozna te stvari. sama se ze nekaj mescev ubadam z istim strahom, da bi se mi ponovila preteklost in se v hujsi obliki, ampak nisem ze dosegla ucinka. Verjetno v instant recepte ne verjameš, zato ti predlagam, da si več o koreninah strahov in energijski izravnavi prebereš v moji knjigi Holistična radiestezija I. (Tadej Pretner), strani 85 do 120.
-
Zdi se mi, da sem o izkušnji z boji stonesi že nekje pisal. Vsi kamni, ki vsebujejo limonit (kot npr. boji stones) me dolgoročno sesuvajo. Zato jih uporabljam le do 30 minut. Pri boji stonesih se dogaja nekaj zanimivega. Ko si hočeš okrepiti nek del telesa, ki je energije potreben, daš v sprejemno roko aktivni kamen in usmeriš pozornost na del telesa, ki ga želiš okrepiti. Pri boji stonesih pa se, če nisi res 100% osredotočen, energija seli na različne dele telesa - kot bi silila tja, kjer je najbolj potrebno.
-
Ja. Včasih jih zbrusijo tudi v jajčke (take mal večje). To sem že večkrat videl, a v Tržiču jih nisem opazil. Nič čudnega - robe nekaterih razstavljalcev sploh ne grem pogledat, zaradi različnih vzrokov. Včasih so vzrok ponaredki (nekateri so po njih "znani"), včasih pa pretirane cene (velikokrat izvem, po kakšni ceni je kdo od razstavljalcev kaj dobil, saj prvi dan sejma (petek), ko za javnost še ni odprto, razstavljalci trgujejo med seboj. In nekateri ceno kupljenih mineralov povečajo tudi za faktor 10 - s takimi se pač ne ukvarjam.
-
Ravno obratno - moški je oglat, ženska pa gladko okrogla. In za kaj tu gre? - Markazit, ki tvori ploščate prizmatske kristale, je zelo velikokrat "prevlečen" z zelenkastim limonitnim ovojem; ta primer imamo tudi pri boji stonesih. Vendar pa je markazit zelo nestabilen. V odvisnosti od trajanja izpostavljenosti atmosferskim vplivom iz markazita (FeS4) nastaja melanterit (FeSO4 x 7 H2O), ki kristale dobesedno "razžene" - s tem FeS4 preide v stabilnejšo, piritno obliko.
-
Saj sem poudaril, da je struktura lepo vidna. Fotka pa pač ni dobra, ker je barva čisto mimo. V resnici so rjavo črni, tule pa so videti rdeče rjavi. Valjda je prav, da na to opozorim. Drugač jih pa vedno uporabljajo v paru (sm vidu, d si to tud nek vprašala). Sam mam eno dobro fotko, a je niti slučajno ne znam pomanjšati in treščiti semle.
-
Kresilni kamen (beli kremen) je bil pri starih Rimljanih orodje božjega maščevanja. Pri sklepanju pogodb ali sporazumov so namreč žrtvovali Jupitru prašiča, ki so ga udarili po glavi s kremenom, kar naj bi bilo poroštvo za prisego in poštenje, kajti Jupiter je bil bog prisege (deus fidius). Če bi prelomili prisego, bi jih Jupiter udaril, kot so sami pobili prašiča, in to toliko močneje, kolikor močnejši in silnejši je bil (Tit Livij).
-
Fotka ni dobra, vsaj kar se barve tiče ne. Je močno presvetljena. Dobro pokaže strukturo boji stonesov, v resnici pa so bistveno temnejši.
-
Sorči. Res se spomnim, da sem opazil vprašanje, a nisem takoj odgovoril in nato pozabil. Beli kamni simbolizirajo duhovno čistost in usmerjenost navzven. Če govorimo o belem kremenu, le tole dejstvo poveži z vsem, kar je znanega o kameni streli, pa si zmagala. Glede selenita, ki je prozoren različek sadre, pa: SADRA (GIPS, SELENIT, MARIJINO STEKLO) Monoklinski Ca[sO4] . 2H20 Pogoste primesi: Al, Fe, C Trdota: 1,5 – 2 Gostota: 2,3 – 2,3 g/cm3 Element: voda Sadra je običajno brezbarvna ali bela. Nastaja v soliščih pri izhlapevanju vode, pa tudi pod vplivom delovanja H2S in SO2 na apnence v okolici vulkanov. Topna je v razredčeni HCl. Najpogostejša pojavna oblika sadre so ploščasti kristali, mnogokrat z značilnim “lastovičjim repom”, a naletimo tudi na več deset centimetrov visoke paličaste kristale. Pogosto je vlaknata. Drobnozrnata sadra je bolj znana pod imenom alabaster. Včasih je bil običaj, da so s ploščami sadre prekrivali slike, zlasti Marijine (marijino steklo). Izvor imena: Ime sadra je češkega izvora, z imenom gifos (gips), pa jo je poimenoval Teofrast. Prozorno sadro imenujemo selenit, po grški boginji meseca Seleni. Nahajališča: Selenit najpogosteje najdemo v Italiji, Mehiki, ZDA in Čilu, alabaster pa v Italiji in Angliji. Možnosti zamenjave: Po popolni razkolnosti in nizki trdoti se loči od drugih mineralov. Ponaredki: Sadre ne ponarejajo. Tradicionalna uporaba: Ko so ljudje v verskem zanosu gledali v slike Marije, prekrite s sadrinimi ploščami, je kristalna voda, ki je sestavni del sadre, prevzela njihov čustveni naboj in takšne slike so bile energijsko izredno močne; večkrat so privedle do “čudežnih rešitev” nekaterih problemov vernikov. Uporaba danes: Danes velja sadra za kristal nove dobe, saj s svojimi vibracijami krepi intuicijo ter prinaša v naša življenja vibracijo ljubezni. Večje paličaste kristale sadre lahko uporabljamo kot energijsko palico pri postopkih razkroja blokad, vendar pa se pri delu s takšno palico nikoli ne poslužujemo mentalnih postopkov kreacije energije zemlje ali ognja. Takšne palice se energijsko izredno aktivirajo ob stiku s hematitom. Ker lahko žveplo, ki je sestavni del sadre kemično odreagira s človeškim znojem, je ne polagamo direktno na telo. Astrološke povezave: Sadro povezujemo z dvojnimi raki in kombinacijo rak - ribi.
-
Bom še jst dodal eno zrnce. O koreninah strahov smo nekje (verjetno celo v teli temi) že govorili. Tisto o obvladovanju strahov s pregrado pa morda čist špila, sam jst bi se tega lotu mal drugač. Osnovno se mi zdi, da si okrepimo center pleksusa, tako s fizičnimi vajami (npr ležiš na hrbtu in dviguješ iztegnjene noge), kot energijskimi (čimvečkrat zadrževanje pozornosti na pleksusu. Strahovom dajemo moč sami, kadar razmišljamo o situacijah, ki se jih bolimo in nas skrbi, da bomo v takšnih situacijah pogoreli. Tu gre v nič en kup energije, saj se pogosto vnaprej bojimo situacij, do katerih potem sploh ne pride. Ko smo bili že pri vizualizaciji, se mi zdi, da bi bolj pomagala tista, da si sebe predstavljamo v situaciji, ki se jo sicer običajno bojimo, a peljemo vizualizacijo tako, da smo v strašljivih okoliščinah suvereni, to pa pospremimo z ustreznimi čustvi (v svoji suverenosti uživamo). Finta je v tem, da smo ljudje ponavadi tako hecni. Npr. v podjetju te obvestijo, da te kliče direktor .- avtomatično pomisliš, da si kaj zajebal. Ali pa če se spomnim svoje prve hoje po žerjavici - preko ognja je šel prvi, drugi, tretji itd., jaz pa sem si mislil, da bom sam zihr kaj zajebal. Ko sem zavestno okrepil pleksus, se mi take stvari niso več dogajale. S krepkim pleksusom preprosto tudi razmišljaš drugače.
-
Od telih, ki si jih naštel, le rodohrozit izpostavljen atmosferskim vplivom počasi (zelo počasi) prehaja v manganove hidrokside, barva pa mu počasi temni. Proces je hitrejši pri nebrušenih primerkih. Kar se tiče ostalih energij, je povsem jasno, da različni vremenski pogoji spreminjajo energije kamnov. Ob polni luni npr. v kamnih, ki so ji izpostavljeni, raste moč elementa vode, izpostavljenim Soncu raste moč elementa ognja, ob strelah pa raste moč elementa zraka (zaradi povečanja zemeljskega elektromagnetnega polja).
-
Ah, Mateja, morda še tole. Morda te moti, da sem v knjigi govoril preveč o elektromagnetnih sevanjih in tovrstnih anomalijah, zelo malo pa o informacijskih anomalijah v prostoru. Namerno. To pride v drugem delu knjige. Zdi se mi, da knjiga ne sme biti preobsežna, če želiš, da folk celo prebere (boljš naredit še eno). Primer - knjiga B. Brennan Prebujajoča svetloba je brez dvoma izvrstna, a nikoli nisem cele prebral. Preprosto preobsežna je.
-
Glede tistih, ki ti ne sedejo, se lahko pogovoriva. Nikoli slepo ne zagovarjam nekih stališč in če mi kdo pove svoje pomisleke, se lahko iz tega veliko naučim, saj bom začel "dejstva pomislekov" primerjati s svojimi teorijami in potem ... Drugače ti pa lahko povem, da sva s frendom, ki mi je pomagal z meritvami (Kolman) odkrila vzroke, zakaj včasih dejansko nastanejo energijske stene (radiestezisti pravijo, da so to stene Hartmannovih linij) in zakaj včasih npr. v tretjem nadstropju najdeš na nekem mestu energijski steber, ki ga v spodnjih štukih ni. Mljac - to so drobtinice , ki jih bom razvijal naprej v Holistični radiesteziji II.
-
Kaj pa o tem ti misliš, Mateja?
-
Lahko. Bi pa še nekaj dodal k mojemu prejšnjemu postu - se mi zdi da takrat, ko se začneš ukvarjati s temi zadevami v takšnem obsegu, da si finančno odvisen le od njih, rata štala.
-
Tlele je neki o teh mrežah, če se komu ljubi tolk velik brat (iz moje knjige Holistična radiestezija I.) VIII./3. SEVALNI PASOVI (MREŽE), KI SO JIH »ODKRILI« dr. PEYRE, ERNST HARTMANN IN MANFRED CURRY Leta 1947 je dr. Peyre izdal knjigo z naslovom Radiations cosmoteluriques, v kateri je objavil svoje »odkritje« trodimenzionalne sevalne mreže; šlo naj bi za energijske pasove, ki obkrožajo Zemljo v smereh sever-jug in vzhod-zahod, kot nekakšni zidovi. Peyre v tem delu pravi, da ti energijski pasovi sami po sebi človeku niso škodljivi, pod določenimi pogoji, ko jih aktivira kakšno drugo škodljivo sevanje (geološka prelomnica, vodni tok, …), lahko to sevanje celo okrepijo. Sevalni pasovi mreže dr. Peyra, so bili po njegovem mnenju med seboj zelo oddaljeni. Ker je s svojim delom povzročil val zanimanja za opisani pojav, so se z raziskovanjem njegove mreže oziroma drugih sevalnih pasov začeli ukvarjati tudi drugi eminentni radiestezisti. Tako sta dr. Ernst Hartmann in biometeorolog Manfred Curry objavila odkritje še dvojih sevalnih pasov, ki prekrivajo zemeljsko oblo. Bolj znana je Hartmannova mreža. Gre za mrežo zemeljsko-kozmičnih energij, ki naj bi, prav tako kot Peyrova, potekala v smeri sever-jug in vzhod-zahod, s širino pasov okoli 21 cm, razdalje med pasovi pa naj bi se na različnih krajih Zemlje nekoliko razlikovale. Pri nas naj bi znašala okoli 2 m (os sever-jug) in 2,5 m (os vzhod-zahod). Raziskovalci te mreže dopuščajo možnost, da so različne dimenzije mrež povezane z različnimi vrednosti zemeljskega elektromagnetnega polja na posameznih območjih, luninimi menami, letnimi časi, ali pa so razlogi za to kje drugje. Tudi ta mreža je prostorska in torej tvori nekakšne energijske stene, ki sežejo zelo visoko nad površino Zemlje. V sredini teh mrež so praviloma nevtralna mesta, škodljiva pa naj bi bila zlasti presečišča teh mrež, zlasti kadar jih aktivira kakšno drugo sevanje (vodni tok, geološka prelomnica …). Njihova aktivnost oziroma škodljivost naj bi bila pogosto v tesni povezavi z vremenskimi pogoji. Nekateri menijo, da se Hartmannova mreža energijsko napaja tudi z raznimi energijskimi anomalijami, ki jih je na Zemlji povzročil človek. Tako na primer zasledimo pričevanja, da so opazili energijsko slabljenje Hartmannove mreže tedaj, ko je v neki regiji »razpadel« elektroenergetski sistem. Po izkušnjah francoskih radiestezistov je z različnimi nevtralizatorji težje nevtralizirati aktivne Hartmannove vozle kakor druge vrste škodljivega sevanja. Curryjeva mreža pa naj bi bila diagonalna in poteka v smereh severovzhod-jugozahod in severozahod-jugovzhod. Širina pasov te mreže naj bi znašala okoli 0,5 m, razdalja med pasovi pa okoli 3,5 m. Po mnenju številnih radiestezistov lahko Hartmannovo in Curryjevo mrežo linijsko deformirajo geološke prelomnice, podzemne jame, visokonapetostni vodi itn. Po trditvah radiestezistov tudi presečišča teh mrež aktivirajo vodni tokovi, ko pa so aktivirana, naj bi bila običajno škodljivejša kot presečišča Hartmannovih mrež. Ko sem pisal o odkritjih teh mrež, besede odkritje nisem naključno dal med narekovaje. Prav tako se raje distanciram od dimenzij teh mrež, pa ne le to. Nisem niti prepričan o njihovem primarnem obstoju ─ vsaj v takšnih oblikah ne, kot jih navaja radiestezijska literatura. Glede obstoja navedenih sevalnih mrež sem skeptičen iz tehle razlogov: - Stari narodi so živeli tesno povezani z naravo in so zaznavali tako zmajeve črte ali črte ledinke, kot tudi druge anomalije zemeljskega elektromagnetnega polja, pa vendarle ne poznam nobenega starejšega zapisa, v katerem bi bili omenjeni tovrstni mrežasti sevalni pasovi. - Ker se ukvarjam tudi z različnimi drugimi panogami ezoterike (biorgonomija, hoja po žerjavici, delo s kristali, itd.), vem, da so zlasti v sferi finejših energij, kakršne srečujemo v eterski plasti Zemlje, vsa odkritja odvisna od mentalne naravnanosti tistega, ki v eterično plast posega. Dejstvo namreč je, da fino energijsko strukturo spreminjamo že s samim opazovanjem, sploh pa z usmerjeno mislijo. Zato lahko npr. s pomočjo radiestezijskega nihala v zemeljski eterični plasti vsakdo najde tisto, kar želi najti. Ko pa o takšnih odkritjih pišejo avtoritete, kakršne so Peyre, Hartmann in Curry, nato večina radiestezistov vzame njihova odkritja kot trdna dejstva in jih ob radiestezijskih preverbah zato tudi odkrijejo. Zadeva je podobna kot pri majhnem modelu Keopsove piramide, ki ga mnogi radiestezisti postavljajo v prostor kot zašito pred različnimi škodljivimi sevanji, čeprav tovrstne piramide v resnici funkcije zaščite praktično ne vršijo. Zaradi trdnega prepričanja, da piramide dejansko ščitijo pred škodljivimi sevanji, potem, ob preverjanju z nihalom, radiestezisti teh sevanj več ne najdejo. - Imam nekaj izkušenj s tisto vejo zavestne astralne projekcije, ki bi jo v bistvu morali imenovati eterična projekcija. Gre za projekcijo energijskega dvojnika v fizični svet, kjer pa zaznava tudi vse energijske strukture in energijska bitja. Teh mrež v fazi eterične projekcije nisem opazil. - In nenazadnje – nad fizičnim telesom Zemlje lahko dejansko zaznamo gosto omrežje, ki ga sestavljajo črte ledinke, eterične sledi živih bitij, vodnih tokov, geoloških prelomnic itd. Te linije lahko na nekem mestu tvorijo pravilne mrežaste oblike, ki raziskovalca, navajenega »urejenega« razmišljanja, v resnici zavedejo. Takšne pravilne mrežaste oblike pa so v energijskem ustroju Zemlje redkost in ne pravilo, saj je že v osnovi za energijski ustroj Zemlje značilna raznolikost in ne »mrežna urejenost«. Rad omenjam načelo Hermesa Trismegistosa: »Kakor zgoraj, tako spodaj.« Če ga upoštevamo, se lahko vprašamo, kje na Zemlji lahko najdemo mrežasto urejenost, razen tam, kjer je ta posledica človekovih posegov. Ali raste npr. gozd v mrežasti ureditvi? Tudi! A le tam, kjer je bil prvotni gozd posekan, človek pa je nasadil novega. Takšnim pogozditvam pa gozdarji pravijo »gozdne njive«. Prepričan sem, da je vse tri omenjene »odkritelje« sevalnih pasov zavedel problem človekovega »urejenega« razmišljanja. Ko so našli na omejenem prostoru energijsko strukturo mrežaste oblike, so sklepali, da mrežasti energijski pasovi obdajajo ves planet. In ker je, kot sem že omenil, največji problem radiestezije ta, da z nihalom najdemo vse, kar pričakujemo, da bomo našli, so njihova nihala »potrdila« obstoj takšnih mrež. Navsezadnje se lahko vprašamo tudi to, kako je mogoče, da ni že Peyre odkril gostega omrežja, o katerem je kasneje govoril Hartmann. Po drugi strani pa je svojo mrežo »odkril« tudi Reinhard Schneider, medtem ko srbski radiestezist Zlatko Kalajdžić trdi, da so radiestezisti do sedaj odkrili že okoli 25 različnih mrež. Ob vsem tem se človek lahko vpraša, ali nam sploh še ostane kakšen centimeter prostora, kjer ni mrež? - In za konec trditev, ki pa bo zvenela na prvi pogled popolnoma absurdno. Glede na to, da večina radiestezistov »obravnava« le Hartmannovo in Curryjevo mrežo, je vseeno mogoče, da zelo blage linije omenjenih mrež dejansko obkrožajo zemeljsko oblo, a le zato, ker so jih s svojim razmišljanjem in prepričanji skreirali radiestezisti. Nastale so torej sekundarno. Ker je torej mogoče, da zelo blage oblike teh mrež vendarle obstajajo, morda ni povsem napak, če kdo pri radiestezijskih meritvah išče tudi aktivna Hartmannova in Curryjeva presečišča. Sam tega kajpak ne počnem.
-
Rečva temu polprofesionalno. Tovrstno dejavnost imam registrirano, počnem pa tudi druge stvari.
-
Počakte d zrastem. Pol boste pa vidl hudiča.
-
Če ga pošlješ meni, bom oblekel svojo delovno majico z napisom "ghost fucker" (ni zajebancija, res jo mam) in ti kamen očistil.
-
Preveč na splošno. Za katere kamne gre? Ne bi namreč pametoval preveč, a eni izpostavljeni atmosferskim vplivom počasi preidejo v kaj drugega.
-
poskusi z drugim kalcedonom
-
Stvar okusa. Swarovski kamni, na katere sem naletel, so imeli v cilju barvnih učinkov naparjene različne kovine in so se mi zdeli vsi po vrsti totalka kičasti, :xx!:, barve pa nenaravne. Nima veze, Amis. Sem pač tip, ki ima rad naravne stvari in slabe volje ne ratam samo ob pogledu na swarovski kamne, ampak tud npr. ob pogledu na ženske, ki nosijo plastične uhane, plastične prstane in podobno šaro. lalala
-
Kljub rdeči barvi je rdeča korala povsem neprimeren mineral za aktivacijo prve čakre. Zaradi rdeče barve jo tudi mnogo astrologov napačno povezuje s planetom Marsom, v resnici pa gre za mineral tipično ženskih energij. Živordeče korale, ki jih najdemo na trgu, v glavnem izvirajo iz Kitajske in so barvane. Včasih tako nestrokovno, da se razbarvajo že v slani vodi. Pod rdečo vrhnjo plastjo pa naletiš na belkasto jedro ... Odkrušila se je zato, ker je bila rahlo razpokana; slana voda je prodrla v razpoke, ko pa si jo vzel iz vode, je voda izhlapela, sol pa ponovno kristalizirala in povzročila povečanje razpoke ter nato lom korale.
-
Da kalcedon deluje nata na takšen način, sta možna vsaj dva vzroka. Poglejmo si najprej sestavo in energije kalcedona. - Kalcedon je silicijev dioksid z vključki vode. To pomeni, da je za okoliške energije izredno dovzeten - o spominu vode je bilo govora že v drugih temah na forumu, prav tako tudi o spominu silicijevega dioksida; voda torej okoliške vibracije sprejme nase, silicijev dioksid pa jih trdno memorira. - Kalcedon je nosilec energij elementov vode in zraka, tvoj primerek pa je oblikovan kot sonček, ki nima z bazičnimi energijami kalcedona prav nič skupnega. Sedaj pa možna dva vzroka: 1. Sonce (v katerega je oblikovan predmetni kalcedon) je arhetipski simbol in nosilec energij elementa ognja. Arhetipski simboli delujejo na nezavedni ravni ne glede na to, ali jih kdo namerno aktivira ali ne. Na posameznika delujejo v okvirih, v katerih le ta simbol razume. Torej - simbol razumeš, kakor ga pač razumeš, in poreko kristala (kalcedon) deluje nate. Ker pa so v kalcedonu v osnovi povsem drugačne energije, povzroči energijski kaos, katerega posledica je glavobol. 2. Ker kalcedon zlahka prevzema nase okoliške vibracioje, je možno, da se je v fazi izdelave ali kdaj kasneje navzel škodljivih energij (negativna čustva tistega, ki ga je izdelal, prepiri, lahko pa je bil kdo, ki ga je imel v rokah, tudi hudo bolan in so se te energije prenesle v kalcedon). Lahko ga sicer poskusiš energijsko očistiti, a že sama njegova oblika je "tako mimo", da ti verjetno ne bo v posebno korist. Še nekaj informacij o učinkih kalcedona: Tradicionalna uporaba: Kot tipični kamen energije vode in zraka, so ga čarovniki v 16. stoletju uporabljali pri vremenski magiji in za zdravljenje vseh bolezni, povezanih z vremenom, kot so mrzlica, občutljivost na vremenske spremembe, problemi cirkulacije … Veljal je za kamen govornikov in v ta namen so ga nosili okoli vratu. Nekateri avtorji iz 17. stoletja so ga priporočali za zaščito pred nočnimi morami, a se glede na energije, ki mu vladajo, s tem ne morem strinjati. Njegova nežna energija sicer prinaša miren sen, nima pa zaščitne funkcije. Uporaba danes: Predstavlja oba aspekta komunikacije, tako govoriti, kot biti sposoben poslušati. Položen pod posteljno blazino, naj bi preganjal nočne more in strah pred temo. Kalcedon je zelo učinkovit pri astmi, težavah z dihali zaradi pretiranega kajenja, regenerativno pa deluje tudi na sluznico; v ta namen ga polagamo na srčno čakro. Kalcedonov eliksir blaži vnetja, niža krvni pritisk, stimulira tok telesnih fluidov in produkcijo inzulina, tako da pomaga tudi v zgodnjem stadiju sladkorne bolezni. Poleg tega dejansko odpravlja občutljivost na spremembe vremena in deluje ugodno pri vnetjih ledvic, a pri tem ni tako učinkovit kot nefrit. Bolj se obnese kot kamen za krepitev eteričnega telesa. Kalcedon, velikosti otroške pesti, vzamemo v levo roko, se sprostimo in v telesu ustvarimo občutek, kot da je naše telo na vseh straneh širše za približno 5 cm - občutek zavedanja eteričnega telesa. Takšna krepitev eteričnega telesa je zlasti koristna tedaj, ko zbolimo, kajti ob bolezni daje vranica minimalno energijo eteričnemu telesu, ki v fazi bolezni slabi. Nošenje obeskov iz kalcedona čustveno zmehča in odpira pretirano vase zaprte ljudi ter jih napolni s svetlobo in ljubeznijo do vseh živih bitij. Izboljšuje percepcijo in nam daje vpogled v resnične motive naših dejanj. Programiramo ga običajno proti nočnim moram, pa tudi kot prinašalca sreče in osebnega miru.
-
Zdaj se ukvarjajo s tahionsko energijo in trdijo, da jo znajo "ujeti" v košček stekla. :xx!: :xx!: :xx!:
-
Gre za podjetje, ki se ukvarja z izdelovanjem imitacij dragih kamnov. Da brusijo tudi leče, nisem vedel. Hvala lepa aakhut.